POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Do kdaj lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo?

DA
NE
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo do roka za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni.
Ponudnik mora pred vložitvijo zahtevka za revzijo zoper razpisno dokumentacijo, naročnika pozvati na odpravo domnevnih kršitev. V kolikor naročnik te zahteve ne upošteva, lahko ponudnik v roku 15 dni od poziva vloži zahtevek za revzijo zoper razpisno dokumentacijo.
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo v roku 15 dni od naročnikove objave odločitve o oddaji naročila.

2. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija merila za oddajo javnega naročila sistema za izvajanje biokemijskih analiz. Kaj je dodatna procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo?

DA
NE
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, če izpolnjuje pogoje za sodelovanje.
Vlagatelj (oziroma kateri drugi potencialni ponudnik) mora naročnika v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN na domnevno kršitev v razpisni dokumentaciji pravočasno opozoriti preko portala javnih naročil.

3. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila slikovne diagnostične naprave podal napačen pravni pouk. Kakšna je ustaljena praksa Državne revizijske komisije v primeru napačnega pravnega pouka danega s strani naročnika?

DA
NE
Napaka ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem.
Vlagatelj je dolžan poznati zahteve in roke v zvezi s pravnim varstvom in se po njih ravnati kljub napačnem pravnem pouku naročnika, sicer se zahtevek za revizijo zavrže.

4. Ali se v predrevizijskem in revizijskem postopku zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (na primer za oskrbo z zdravili, galenskimi pripravki in medicinskimi plini) lahko presojajo vse očitane kršitve?

DA
NE
Da. Vse kršitve se lahko obravnavajo na vseh stopnjah postopka.
Ne, ne morejo se presojati kršitve, na katere bi lahko kateri od ponudnikov prek portala javnih naročil naročnika opozoril, pa te možnosti ni uporabil.
Ne, presojajo se lahko le hujše kršitve.

5. V postopku pravnega varstva javnega naročanja za nakup in vzdrževanje sistema za forenzično sekveniranje DNA se je Državna revizijska komisija srečala s strokovnim vprašanjem, za odgovor na katerega sama nima ustreznega znanja. Pri strokovnih vprašanjih, ki zahtevajo strokovno mnenje, se Državna komisijska komisija obrne na:

DA
NE
Izvedenko/ izvedenca za vsakokratno strokovno področje
Naročnika javnega naročila
Zaposlene v medicini dela
Ponudnika javnega naročila

2. SPLOŠNO

1. Ali lahko naročnik v razpisni dokumentaciji dopusti ponudbo originalnega biološkega zdravila ali podobnega biološkega zdravila kot medsebojno zamenljivih?

DA
NE
Da, ker naročnik pri oblikovanju predmeta javnega naročila uživa visoko stopnjo avtonomije, poleg tega pa dopustitev ponudbe zamenljivih zdravil ponudnikom ne povzroča škode.
Da, vendar le v primeru, če je naročnik ravnal tako tudi v preteklih istovrstnih postopkih javnega naročanja.

2. Naročnik se je odločil, da bo v predmet javnega naročila vključil le vsako drugo dimenzijo merilnega vsadka namesto vseh, ki so na voljo na trgu. Katere izmed spodnjih trditev držijo? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
To je v nasprotju z običajno prakso ter zato v neskladju z ZJN-3.
To je avtonomna odločitev naročnika, v katero ne moreta posegati niti ponudnik niti Državna revizijska komisija.
Ponudnik se lahko kljub jasnim določbam razpisne dokumentacije odloči ponuditi več, vendar to predstavlja njegovo lastno poslovno odločitev, ki ga bo verjetno postavila v slabši položaj od ponudnika, ki bo ponudil zgolj, kar se zahteva.

3. Kateri področni zakon je treba pri javnem naročanju zdravil upoštevati v zvezi z dovoljenjem za promet zdravil?

DA
NE
Ponujeno zdravilo mora imeti dovoljenje za promet v skladu z Zakonom o zdravilih ali dovoljenje za promet po centraliziranem postopku ali po postopku z medsebojnim priznavanjem v skladu s predpisi Evropske unije.
Treba je upoštevati Zakon o javnem naročanju.
Treba je upoštevati Zakon o varstvu potrošnikov.

4. Ali se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila?

DA
NE
Da, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.
Ne

5. Ali lahko gospodarski subjekt utemeljeno zahteva, da naročnik sprejme drugačno kombinacijo elektronske energije linearnih pospeševalnikov, če mu zahtevana kombinacija onemogoča oddajo dopustne ponudbe?

DA
NE
Ne, v kolikor je naročnikova zahteva objektivno utemeljena in skladna s temeljnimi načeli javnega naročanja.
Da, če bi bila po obstoječih zahtevah dopustna le ena ponudba.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Če proizvajalec spremeni kataloško številko gotovega kosa sanitetnega materiala (torej še vedno proizvaja enak izdelek vendar pod drugo kataloško številko), katero številko je ponudnik dolžan zapisati v ponudbo?

DA
NE
Vseeno je, saj morebitna nepravilna navedba kataloške številke ne more vplivati na dopustnost ponudbe.
Novo, saj kataloška številka predstavlja vodilo naročniku pri ugotavljanju, točno kateri izdelek so ponudniki ponudili.

2. Ali lahko naročnik izbere ponudbo za predmet (na primer blazine za ogrevanje bolnika), ki ustreza nekaterim elementom preverjanja, a ne ustreza (vsem) tehničnim specifikacijam, določenim v razpisni dokumentaciji (na primer zahtevani velikosti blazine in površini ogrevanja)?

DA
NE
Da, tudi po roku za oddajo ponudb lahko naročnik spreminja tehnične specifikacije, vendar mora o tem primerno obvestiti potencialne ponudnike.
Ne, v kolikor je naročnik želel določiti drugačne tehnične specifikacije, bi to moral jasno določiti (že) v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za oddajo ponudb.
Da, če z objektivno opravičljivimi razlogi opraviči, zakaj bodo zadostovale drugačne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

3. Naročnik je eno od prejetih ponudb za razkužila zavrnil kot nedopustno. Kaj od navedenega ne predstavlja elementa dopustnosti ponudbe? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila
Ponudba je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija
Ponudba mora ustrezati večini zahtev naročnika
Cena presega zagotovljena sredstva naročnika

4. Ali lahko naročnik po roku za predložitev ponudb spreminja ali širi obseg naročila (na primer tako, da namesto 100 škatlic tablet zahteva dobavo 200 škatlic)?

DA
NE
Ne, razpisna dokumentacija (vključno z obsegom naročila) postane s potekom roka za oddajo ponudb nespremenljiva. Naročnik lahko kasneje, pod pogoji iz 95. člena ZJN-3 spremeni obseg sklenjene pogodbe.
Da, razpisna dokumentacija se lahko spreminja po roku za oddajo ponudb, a ne sme širiti obsega naročila.
Ne, razpisna dokumentacija in obseg sklenjene pogodbe se po roku za predložitev ponudb ne smeta spreminjati ali širiti.

5. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

4. KONCESIJE

1. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

2. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

3. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

4. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

5. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.