POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Ali je smiselno, da ponudnik pravno ščiti svoj položaj na podlagi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3)?

DA
NE
Da, saj je to načelo namenjeno zaščiti položaja ponudnika in javnega interesa.
Ne, saj je to načelo namenjeno samo zaščiti javnega interesa.

2. Ponudnik je vložil zahtevek za revizijo za sklop javnega naročila, ki se nanaša na baktericidne filtre, pri čemer ni ustrezno izkazal možnosti nastanka škode. Kaj se zgodi, če Državna revizijska komisija ugotovi, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo?

DA
NE
Zahtevek za revizijo Državna revizijska komisija s sklepom zavrže.
Vlagatelja pozove, naj zagotovi izpolnjevanje aktivne legitimacije.
Izkazovanje aktivne legitimacije v revizijskem postopku ni pomembno, zato Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vsebinsko obravnava.

3. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija merila za oddajo javnega naročila sistema za izvajanje biokemijskih analiz. Kaj je dodatna procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo?

DA
NE
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, če izpolnjuje pogoje za sodelovanje.
Vlagatelj (oziroma kateri drugi potencialni ponudnik) mora naročnika v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN na domnevno kršitev v razpisni dokumentaciji pravočasno opozoriti preko portala javnih naročil.

4. V postopku pravnega varstva javnega naročanja za nakup in vzdrževanje sistema za forenzično sekveniranje DNA se je Državna revizijska komisija srečala s strokovnim vprašanjem, za odgovor na katerega sama nima ustreznega znanja. Pri strokovnih vprašanjih, ki zahtevajo strokovno mnenje, se Državna komisijska komisija obrne na:

DA
NE
Izvedenko/ izvedenca za vsakokratno strokovno področje
Naročnika javnega naročila
Zaposlene v medicini dela
Ponudnika javnega naročila

5. Ponudnik vlaga zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila za manšete za merjenje krvnega tlaka. Kaj vse mora vlagatelj zahtevka za revizijo navesti, kadar vlaga zahtevek zoper odločitev o oddaji naročila in zatrjuje dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve naročnika?

DA
NE
Ponudnik mora najprej izkazati izpolnjenost procesnih predpostavk ter predložiti oziroma predlagati dokaze, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva ter konkretno navesti, na katere sklope javnega naročila se očitki nanašajo.
Ponudnik mora navesti zatrjevana dejstva in pojasniti na katere sklope se nanašajo. Dokazno breme nosi naročnik, torej mora on dokazati, da zatrjevana dejstva niso resnična.

2. SPLOŠNO

1. Kdaj morajo biti testi ustreznosti predmeta naročila in njihovi rezultati (npr. za obstojnost zdravila v ampulah) izvedeni v neodvisni instituciji?

DA
NE
Ko to zahteva naročnik in to jasno določi v razpisni dokumentaciji javnega naročila.
Vedno.

2. Ali sme naročnik v postopku javnega naročanja (za nakup farmacevtske substance) nesorazmerno omejevati konkurenco med ponudniki, oziroma možne ponudnike z izbiro in izvedbo postopka z namenom, da pridobi čim bolj ugodno ponudbo?

DA
NE
Da, saj je bistvo javnega naročanja izbira cenovno najugodnejše ponudbe.
Ne, pri izvajanju javnega naročanja mora naročnik ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

3. Naročnik je pri oddaji javnega naročila za nakup zdravil zagrešil napako. Na to je opozoril vse ponudnike po elektronski pošti. Ali lahko ponudniki takšno obvestilo štejejo za nesprejemljivo in brez pravne veljave, ker ni bilo poslano kot uradni dokument?

DA
NE
Ponudniki se ne morejo sklicevati na kršitev pri vročanju, če so se z vsebino sporočila kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko lahko seznanili. Namen vročitve je namreč seznanitev s pisanjem in ne zadoščanje formalnim pogojem.
Lahko. Naročniki morajo upoštevati formalne pogoje vročanja, saj brez njih ni mogoča popolna, pravočasna in pravilna seznanitev ponudnikov s poslanim obvestilom.

4. Zakaj je pomembno načelo transparentnosti v javnem naročanju?

DA
NE
Da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo dano naročilo, njegov natančen obseg in si dane pogoje razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno naročilo.
Da se ponudniki med sabo lahko dogovarjajo.
Načelo transparentnosti v postopkih javnega naročanja ni pomembno.

5. Naročnik se je odločil, da bo v predmet javnega naročila vključil le vsako drugo dimenzijo merilnega vsadka namesto vseh, ki so na voljo na trgu. Katere izmed spodnjih trditev držijo? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
To je v nasprotju z običajno prakso ter zato v neskladju z ZJN-3.
To je avtonomna odločitev naročnika, v katero ne moreta posegati niti ponudnik niti Državna revizijska komisija.
Ponudnik se lahko kljub jasnim določbam razpisne dokumentacije odloči ponuditi več, vendar to predstavlja njegovo lastno poslovno odločitev, ki ga bo verjetno postavila v slabši položaj od ponudnika, ki bo ponudil zgolj, kar se zahteva.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali lahko naročnik izbere ponudbo za predmet (na primer blazine za ogrevanje bolnika), ki ustreza nekaterim elementom preverjanja, a ne ustreza (vsem) tehničnim specifikacijam, določenim v razpisni dokumentaciji (na primer zahtevani velikosti blazine in površini ogrevanja)?

DA
NE
Da, tudi po roku za oddajo ponudb lahko naročnik spreminja tehnične specifikacije, vendar mora o tem primerno obvestiti potencialne ponudnike.
Ne, v kolikor je naročnik želel določiti drugačne tehnične specifikacije, bi to moral jasno določiti (že) v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za oddajo ponudb.
Da, če z objektivno opravičljivimi razlogi opraviči, zakaj bodo zadostovale drugačne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

2. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

3. Ali predstavlja dejstvo, da je bila proizvodnja ponujenega izdelka za saniteto ukinjena, razlog za nedopustnost ponudbe?

DA
NE
Ne, če je možno dokazati, da bo izdelek dobavljiv v celotnem roku trajanja pogodbe oziroma okvirnega sporazuma.
Da, saj je s tem posel čezmerno negotov in je treba vedno izbirati ponudnika, ki ponuja izdelek, ki ga še vedno proizvaja.

4. Naročnik je eno od prejetih ponudb za razkužila zavrnil kot nedopustno. Kaj od navedenega ne predstavlja elementa dopustnosti ponudbe? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila
Ponudba je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija
Ponudba mora ustrezati večini zahtev naročnika
Cena presega zagotovljena sredstva naročnika

5. Naročnik je pri zavrnitvi vseh ponudb za hematološki analizator navedel, da se je spremenil njegov obseg dela, zaradi česar potrebuje analizator drugačne zmogljivosti. Kako so določeni kriteriji za ugotavljanje ustreznosti obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Z ZJN-3
Izoblikovala jih je Državna revizijska komisija skozi svojo prakso
Ti kriteriji niso določeni

4. KONCESIJE

1. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

2. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

3. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

4. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

5. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.