POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila slikovne diagnostične naprave podal napačen pravni pouk. Kakšna je ustaljena praksa Državne revizijske komisije v primeru napačnega pravnega pouka danega s strani naročnika?

DA
NE
Napaka ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem.
Vlagatelj je dolžan poznati zahteve in roke v zvezi s pravnim varstvom in se po njih ravnati kljub napačnem pravnem pouku naročnika, sicer se zahtevek za revizijo zavrže.

2. V postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila za obvezilni material za bolnišnico je naročnik prekoračil rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Kdaj se šteje, da je v primeru molka naročnika predrevizijski postopek končan?

DA
NE
Kadar poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo.
Kadar poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je vlagatelj vložil popolni zahtevek za revizijo.

3. Kaj se ščiti z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti?

DA
NE
Interes vseh ponudnikov
Javni interes
Interes neizbranih ponudnikov

4. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali se lahko vlagatelj v predrevizijskem in revizijskem postopku sklicuje na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti?

DA
NE
Da
Ne
Da, vendar le če je prizadet javni interes.

5. Naročnik v nekaterih sklopih javnega naročila zdravil ni izbral nobene ponudbe. Ali lahko naročnik trdi, da določenemu ponudniku (vlagatelju zahtevka za revizijo), čigar ponudbo je izločil, ni nastala škoda, ker naročila ni oddal nikomur drugemu?

DA
NE
Lahko, saj se naročilo ni oddalo in zato ne bo prišlo do sklenitve pravnega posla, pri katerem bi lahko ponudnik ustvaril dobiček.
Ne, ponudniku čigar ponudbo je naročnik izločil, je treba priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revzijo zoper izločitev njegove ponudbe.

2. SPLOŠNO

1. Naročnik se je odločil, da bo v predmet javnega naročila vključil le vsako drugo dimenzijo merilnega vsadka namesto vseh, ki so na voljo na trgu. Katere izmed spodnjih trditev držijo? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
To je v nasprotju z običajno prakso ter zato v neskladju z ZJN-3.
To je avtonomna odločitev naročnika, v katero ne moreta posegati niti ponudnik niti Državna revizijska komisija.
Ponudnik se lahko kljub jasnim določbam razpisne dokumentacije odloči ponuditi več, vendar to predstavlja njegovo lastno poslovno odločitev, ki ga bo verjetno postavila v slabši položaj od ponudnika, ki bo ponudil zgolj, kar se zahteva.

2. Ali se mora javno naročanje npr. za diagnostični aparat CT izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila?

DA
NE
Da

3. Do katerega datuma lahko naročnik (npr. Onkološki inštitut) spreminja ali dopolnjuje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila?

DA
NE
Do roka za prejem ponudb.
Do datuma oddaje javnega naročila.

4. Ali sme naročnik v postopku javnega naročanja (za nakup farmacevtske substance) nesorazmerno omejevati konkurenco med ponudniki, oziroma možne ponudnike z izbiro in izvedbo postopka z namenom, da pridobi čim bolj ugodno ponudbo?

DA
NE
Da, saj je bistvo javnega naročanja izbira cenovno najugodnejše ponudbe.
Ne, pri izvajanju javnega naročanja mora naročnik ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

5. Ali predstavlja izhodišče, da je samo en gospodarski subjekt sposoben izpolniti naročnikove zahteve, samo po sebi že kršitev ZJN-3 (v smislu, da je naročnik postavil prestroge tehnične zahteve, konkretno za linearne pospeševalnike s pripadajočo opremo, in s tem čezmerno omejil konkurenco)?

DA
NE
Da

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

2. Naročnik je eno od prejetih ponudb za razkužila zavrnil kot nedopustno. Kaj od navedenega ne predstavlja elementa dopustnosti ponudbe? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila
Ponudba je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija
Ponudba mora ustrezati večini zahtev naročnika
Cena presega zagotovljena sredstva naročnika

3. Naročnik, Univerzitetni klinični center, oddaja javno naročilo za nabavo laserja. Ob tem je skladno s svojimi potrebami določil, da mora imeti predmet javnega naročila stopalko za aktivacijo, kar so morali ponudniki izkazati v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik predmeta javnega naročila je v ponudbeni dokumentaciji pomanjkljivo opisal ponujeni predmet in je izpustil del, ki govori o stopalki. Ali lahko naročnik to dejstvo preveri sam? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Skladno z drugim in petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe oz. lahko v primeru nepopolnih informacij določena dejstva preveri sam.
Naročniku takšnega dejstva ni treba preverjati, saj ponudnik ni uspel izkazati, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa naročnik pri tem ne sme kršiti načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti.
Naročnik ne sme tega dejstva v nobenem primeru preveriti sam. V tem primeru mora pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe.

4. Ali lahko naročnik izbere ponudbo za predmet (na primer blazine za ogrevanje bolnika), ki ustreza nekaterim elementom preverjanja, a ne ustreza (vsem) tehničnim specifikacijam, določenim v razpisni dokumentaciji (na primer zahtevani velikosti blazine in površini ogrevanja)?

DA
NE
Da, tudi po roku za oddajo ponudb lahko naročnik spreminja tehnične specifikacije, vendar mora o tem primerno obvestiti potencialne ponudnike.
Ne, v kolikor je naročnik želel določiti drugačne tehnične specifikacije, bi to moral jasno določiti (že) v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za oddajo ponudb.
Da, če z objektivno opravičljivimi razlogi opraviči, zakaj bodo zadostovale drugačne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

5. Naročnik (npr. Medicinska fakulteta) v razpisni dokumentaciji za javno naročilo zahteva, da pomnoževanje klonov, sekvenciranje in analiza podatkov poteka avtomatizirano v enem aparatu. Da bo ponudba dopustna, mora ponudnik ponuditi:

DA
NE
En aparat, v katerem vsi našteti procesi potekajo avtomatizirano.
Sistem med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav (aparatur), ki sestavljajo funkcionalno celoto in ki avtomatizirano izvajajo vse naštete procese.
Več ločenih aparatov, ki se med seboj funkcionalno dopolnjujejo.

4. KONCESIJE

1. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

2. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

3. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

4. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

5. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.