POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. V postopku javnega naročila za analitski sistem za biokemijo in imunokemijo je bil vložen zahtevek za revizijo. Kaj mora vlagatelj zahtevka za revizijo izkazati, preden se bo njegov zahtevek za revizijo presojal vsebinsko?

DA
NE
Aktivno legitimacijo, in sicer interes za dodelitev javnega naročila in možnost za nastanek škode.
Vlagatelj zahtevka za revizijo mora izkazati le škodo, ki mu je nastala ali bi mu lahko nastala zaradi ravnanja naročnika.
Vlagatelj navede le očitke, zaradi katerih vlaga zahtevek za revizijo, in predlaga dokaze, saj se obstoj aktivne legitimacije v revizijskih postopkih domneva.

2. Ali je smiselno, da ponudnik pravno ščiti svoj položaj na podlagi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3)?

DA
NE
Da, saj je to načelo namenjeno zaščiti položaja ponudnika in javnega interesa.
Ne, saj je to načelo namenjeno samo zaščiti javnega interesa.

3. Kolikšna je višina takse, kadar se zahtevek za revzijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb, razpisno dokumentacijo ali na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo (primer: odločitev naročnika, s katero ni izbral nobenega ponudnika za naročilo materiala za interventno radiološko dejavnost)?

DA
NE
Določa se v skladu s tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN in znaša 1.000 eurov.
Takse v opisanem primeru ni mogoče zaračunati, zato je možna vložitev zahtevka za revzijo brez plačila takse.

4. Kaj se ščiti z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti?

DA
NE
Interes vseh ponudnikov
Javni interes
Interes neizbranih ponudnikov

5. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali se lahko vlagatelj v predrevizijskem in revizijskem postopku sklicuje na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti?

DA
NE
Da
Ne
Da, vendar le če je prizadet javni interes.

2. SPLOŠNO

1. Naročnik, splošna bolnišnica, želi naročiti aparat, ki bo izvajal testa A in B, vendar dopušča možnost, da bi bilo namesto enega od testov (odvisno od rešitve ponudnikov) boljše izvajanje testa C, zato želi temu ustrezno izvesti naročilo. Ali so variantne ponudbe (ponudbe, kjer mora ponudnik ponuditi lastne specifične rešitve in naročnik določi le minimalne zahteve) dovoljene pri javnih naročilih?

DA
NE
Da, če jih naročnik dopušča.
Ne, variantne ponudbe niso dopustne, saj z njimi ni dovolj natančno in jasno določen predmet javnega naročila.
Da, variantne ponudbe so vedno dovoljene.

2. Naročnik je pri oddaji javnega naročila za nakup zdravil zagrešil napako. Na to je opozoril vse ponudnike po elektronski pošti. Ali lahko ponudniki takšno obvestilo štejejo za nesprejemljivo in brez pravne veljave, ker ni bilo poslano kot uradni dokument?

DA
NE
Ponudniki se ne morejo sklicevati na kršitev pri vročanju, če so se z vsebino sporočila kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko lahko seznanili. Namen vročitve je namreč seznanitev s pisanjem in ne zadoščanje formalnim pogojem.
Lahko. Naročniki morajo upoštevati formalne pogoje vročanja, saj brez njih ni mogoča popolna, pravočasna in pravilna seznanitev ponudnikov s poslanim obvestilom.

3. Ali lahko naročnik v razpisni dokumentaciji dopusti ponudbo originalnega biološkega zdravila ali podobnega biološkega zdravila kot medsebojno zamenljivih?

DA
NE
Da, ker naročnik pri oblikovanju predmeta javnega naročila uživa visoko stopnjo avtonomije, poleg tega pa dopustitev ponudbe zamenljivih zdravil ponudnikom ne povzroča škode.
Da, vendar le v primeru, če je naročnik ravnal tako tudi v preteklih istovrstnih postopkih javnega naročanja.

4. Ali se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila?

DA
NE
Da, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.
Ne

5. Potencialni ponudnik je naročniku na Portalu javnih naročil zastavil vprašanje v zvezi z medicinskim analitskim sistemom, ki je predmet naročila. Najpozneje do kdaj mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom zagotoviti vse dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente?

DA
NE
V skladu z načelom preglednosti morajo biti potencialni ponudniki, o vseh informacijah glede specifikacij predmeta javnega naročila in glede vseh dodatnih dokumentacij, obveščeni v razpisni dokumentaciji naročnika. Kasnejše dodajanje ter obveščanje je prepozno in nesprejemljivo.
Naročnik mora v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem potencialnim ponudnikom, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.
Naročnik lahko, če prejme zahtevo, vsem potecialnim ponudnikom, najkasneje do roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Kadar naročnik (npr. bolnišnica) zahteva skladnost z lastnim ali zakonsko določenim protokolom testiranj različnih medicinskih pripomočkov ali opreme v javnem razpisu, lahko vsakega ponudnika, ki v oddani ponudbi ni izpolnil točno določenih kriterijev takega protokola testiranj, zavrne.

DA
NE
Drži.

2. Ali lahko naročnik po roku za predložitev ponudb spreminja ali širi obseg naročila (na primer tako, da namesto 100 škatlic tablet zahteva dobavo 200 škatlic)?

DA
NE
Ne, razpisna dokumentacija (vključno z obsegom naročila) postane s potekom roka za oddajo ponudb nespremenljiva. Naročnik lahko kasneje, pod pogoji iz 95. člena ZJN-3 spremeni obseg sklenjene pogodbe.
Da, razpisna dokumentacija se lahko spreminja po roku za oddajo ponudb, a ne sme širiti obsega naročila.
Ne, razpisna dokumentacija in obseg sklenjene pogodbe se po roku za predložitev ponudb ne smeta spreminjati ali širiti.

3. Ali predstavlja dejstvo, da je bila proizvodnja ponujenega izdelka za saniteto ukinjena, razlog za nedopustnost ponudbe?

DA
NE
Ne, če je možno dokazati, da bo izdelek dobavljiv v celotnem roku trajanja pogodbe oziroma okvirnega sporazuma.
Da, saj je s tem posel čezmerno negotov in je treba vedno izbirati ponudnika, ki ponuja izdelek, ki ga še vedno proizvaja.

4. Naročnik (npr. Medicinska fakulteta) v razpisni dokumentaciji za javno naročilo zahteva, da pomnoževanje klonov, sekvenciranje in analiza podatkov poteka avtomatizirano v enem aparatu. Da bo ponudba dopustna, mora ponudnik ponuditi:

DA
NE
En aparat, v katerem vsi našteti procesi potekajo avtomatizirano.
Sistem med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav (aparatur), ki sestavljajo funkcionalno celoto in ki avtomatizirano izvajajo vse naštete procese.
Več ločenih aparatov, ki se med seboj funkcionalno dopolnjujejo.

5. Ko naročnik (npr. bolnišnica) v razpisni dokumentaciji zahteva poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka (npr. milo za roke), mora ponudnik:

DA
NE
Ponuditi popolno poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka.
Ponuditi oceno varnosti kozmetičnega izdelka.

4. KONCESIJE

1. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

2. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

3. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

4. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

5. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.