POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se lahko zavrne zaradi napačno opredeljenih oz. nepomembnih dejstev, na podlagi katerih vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

DA
NE
Drži.

2. Vlagatelj je umaknil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup in vzdrževanje RTG aparata. Ali se umik zahtevka za revizijo šteje za brezpredmeten, če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo?

DA
NE
Da
Ne
Ne pri vseh, temveč le pri tistih odločitvah Državne revizijske komisije, ki so pravnomočne

3. Ali lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev glede oddaje naročila tudi v sklopih, za katere ni predložil ponudbe (primer: naročnik oddaja javno naročilo zdravil v več sklopih, vlagatelj pa izpodbija odločitev o oddaji naročila tudi v sklopih, v katerih ni predložil ponudbe, saj se naročnikove kršitve ponavljajo tudi v teh sklopih)?

DA
NE
Ne, v skladu s 14. členom ZPVPJN, mu v teh sklopih ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
Da, če izkaže, da mu je ali bi mu lahko tudi v teh sklopih nastala škoda.

4. Do kdaj lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo?

DA
NE
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo do roka za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni.
Ponudnik mora pred vložitvijo zahtevka za revzijo zoper razpisno dokumentacijo, naročnika pozvati na odpravo domnevnih kršitev. V kolikor naročnik te zahteve ne upošteva, lahko ponudnik v roku 15 dni od poziva vloži zahtevek za revzijo zoper razpisno dokumentacijo.
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo v roku 15 dni od naročnikove objave odločitve o oddaji naročila.

5. Naročnik v nekaterih sklopih javnega naročila zdravil ni izbral nobene ponudbe. Ali lahko naročnik trdi, da določenemu ponudniku (vlagatelju zahtevka za revizijo), čigar ponudbo je izločil, ni nastala škoda, ker naročila ni oddal nikomur drugemu?

DA
NE
Lahko, saj se naročilo ni oddalo in zato ne bo prišlo do sklenitve pravnega posla, pri katerem bi lahko ponudnik ustvaril dobiček.
Ne, ponudniku čigar ponudbo je naročnik izločil, je treba priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revzijo zoper izločitev njegove ponudbe.

2. SPLOŠNO

1. Ali lahko naročnik v postopku oddaje javnega naročila (na primer za nakup hemokulturnega sistema in dobavo pripadajočega potrošnega materiala) zahteva, da mu ponudnik predloži finančno zavarovanje za resnost ponudbe?

DA
NE
Lahko, pod pogoji, ki jih določa Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju.
Ne sme, ker za to ni pooblaščen.
Lahko, ker ima glede tega segmenta postopka javnega naročanja diskrecijo.

2. Kdaj lahko naročnik odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Kadar lahko predmet naročila iz zakonsko določenih razlogov zagotovi le določen gospodarski subjekt.
V primeru, da je naročnik v preteklosti že oddal javno naročilo za določen predmet in namerava za enak predmet oddati novo naročilo, v katerem želi izbrati istega ponudnika.
Zaradi skrajne nujnosti. Vendar okoliščine, s katerimi se ta utemelji, ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku.
Naročnik ne sme v nobenem primeru oddati naročila po postoku s pogajanji brez predhodne objave.
Kadar vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike.

3. Potencialni ponudnik je naročniku na Portalu javnih naročil zastavil vprašanje v zvezi z medicinskim analitskim sistemom, ki je predmet naročila. Najpozneje do kdaj mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom zagotoviti vse dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente?

DA
NE
V skladu z načelom preglednosti morajo biti potencialni ponudniki, o vseh informacijah glede specifikacij predmeta javnega naročila in glede vseh dodatnih dokumentacij, obveščeni v razpisni dokumentaciji naročnika. Kasnejše dodajanje ter obveščanje je prepozno in nesprejemljivo.
Naročnik mora v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem potencialnim ponudnikom, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.
Naročnik lahko, če prejme zahtevo, vsem potecialnim ponudnikom, najkasneje do roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

4. Po sprejemu odločitve o oddaji naročila za medicinsko opremo za endoskopije je neizbrani ponudnik zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. V takem primeru mora naročnik ponudniku, ki je oddal dopustno ponudbo dovoliti vpogled v izbrano ponudbo, razen v tiste dele, ki so posebej opredeljeni v Zakonu o javnem naročanju in, ki predstavljajo poslovno skrivnost, osebne ali tajne podatke.

DA
NE
Drži.

5. Ali se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila?

DA
NE
Da, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.
Ne

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali predstavlja dejstvo, da je bila proizvodnja ponujenega izdelka za saniteto ukinjena, razlog za nedopustnost ponudbe?

DA
NE
Ne, če je možno dokazati, da bo izdelek dobavljiv v celotnem roku trajanja pogodbe oziroma okvirnega sporazuma.
Da, saj je s tem posel čezmerno negotov in je treba vedno izbirati ponudnika, ki ponuja izdelek, ki ga še vedno proizvaja.

2. Ali tehnične specifikacije predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji?

DA
NE
Da
Ne
Da, vendar le pri javnih naročilih storitev

3. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

4. Če proizvajalec spremeni kataloško številko gotovega kosa sanitetnega materiala (torej še vedno proizvaja enak izdelek vendar pod drugo kataloško številko), katero številko je ponudnik dolžan zapisati v ponudbo?

DA
NE
Vseeno je, saj morebitna nepravilna navedba kataloške številke ne more vplivati na dopustnost ponudbe.
Novo, saj kataloška številka predstavlja vodilo naročniku pri ugotavljanju, točno kateri izdelek so ponudniki ponudili.

5. Ponudnik ne sme imeti na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov. Ali to drži?

DA
NE
Ne povsem. Ponudnik ima lahko neplačane obveznosti, če le-te ne presegajo vrednost 50 evrov.
Drži.

4. KONCESIJE

1. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

2. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

3. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

4. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

5. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.