POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Naročnik v nekaterih sklopih javnega naročila zdravil ni izbral nobene ponudbe. Ali lahko naročnik trdi, da določenemu ponudniku (vlagatelju zahtevka za revizijo), čigar ponudbo je izločil, ni nastala škoda, ker naročila ni oddal nikomur drugemu?

DA
NE
Lahko, saj se naročilo ni oddalo in zato ne bo prišlo do sklenitve pravnega posla, pri katerem bi lahko ponudnik ustvaril dobiček.
Ne, ponudniku čigar ponudbo je naročnik izločil, je treba priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revzijo zoper izločitev njegove ponudbe.

2. Do kdaj lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo?

DA
NE
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo do roka za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni.
Ponudnik mora pred vložitvijo zahtevka za revzijo zoper razpisno dokumentacijo, naročnika pozvati na odpravo domnevnih kršitev. V kolikor naročnik te zahteve ne upošteva, lahko ponudnik v roku 15 dni od poziva vloži zahtevek za revzijo zoper razpisno dokumentacijo.
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo v roku 15 dni od naročnikove objave odločitve o oddaji naročila.

3. Kadar naročnik (na primer pri naročanju razkužil za uporabo v bolnišničnem okolju) z razpisnimi zahtevami neupravičeno omejuje konkurenco, vlagatelj pa to v revizijskem postopku dokaže, lahko DKOM stori naslednje:

DA
NE
V kolikor je naročnikovo ravnanje transparentno, lahko DKOM zavrne zahtevek za revizijo.
DKom razveljavi nezakonita določila razpisne dokumentacije in da naročniku napotke za ustrezno ravnanje, v kolikor bo nadaljeval postopek javnega naročanja.

4. V postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila za obvezilni material za bolnišnico je naročnik prekoračil rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Kdaj se šteje, da je v primeru molka naročnika predrevizijski postopek končan?

DA
NE
Kadar poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo.
Kadar poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je vlagatelj vložil popolni zahtevek za revizijo.

5. Ko Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek javnega naročanja, je lahko brez ponovitve celotnega postopka javnega naročila izbran drug ponudnik.

DA
NE
Drži.

2. SPLOŠNO

1. Ali lahko naročnik v postopku oddaje javnega naročila (na primer za nakup hemokulturnega sistema in dobavo pripadajočega potrošnega materiala) zahteva, da mu ponudnik predloži finančno zavarovanje za resnost ponudbe?

DA
NE
Lahko, pod pogoji, ki jih določa Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju.
Ne sme, ker za to ni pooblaščen.
Lahko, ker ima glede tega segmenta postopka javnega naročanja diskrecijo.

2. Naročnik je ugotovil neustreznost razpisne dokumentacije za nabavo laboratorijskih aparatov, diagnostičnih sredstev ter laboratorijskega materiala, zaradi česar želi ponoviti javno naročilo. V katerih fazah postopka javnega naročanja po poteku roka za odpiranje ponudb lahko naročnik zavrne vse ponudbe?

DA
NE
V vseh fazah.
Naročnik ne sme v nobeni fazi zavrniti vseh ponudb.

3. Zdravstveni dom želi naročiti specifični aparat, za katerega na trgu ne obstaja splošen naziv oziroma opredelitev. Kdaj (izjemoma) lahko v tehničnih specifikacijah predmeta javnega naročila navede določeno izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo ter s tem da prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izloči?

DA
NE
Take navedbe so izjemoma dovoljene, če v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«.
V skladu z načelom preglednosti so takšne navedbe vedno dovoljene, saj omogočijo naročniko jasnejšo opredelitev predmeta javnega naročila.
Takšne navedbe niso dovoljene. ZJN-3 pri tem ne dovoljuje izjem.

4. Naročnik je sprejel odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma za dobavo ortopedskih endoprotez z več ponudniki. Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija dopustnost ene izmed izbranih ponudb. Kdaj je ponudba dopustna?

DA
NE
Kadar jo predloži ponudnik, za katerega obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje
Kadar ustreza večini potreb in zahtev naročnika, določenih v tehnični specifikaciji in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila
Kadar jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika

5. Ali predstavlja izhodišče, da je samo en gospodarski subjekt sposoben izpolniti naročnikove zahteve, samo po sebi že kršitev ZJN-3 (v smislu, da je naročnik postavil prestroge tehnične zahteve, konkretno za linearne pospeševalnike s pripadajočo opremo, in s tem čezmerno omejil konkurenco)?

DA
NE
Da

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Naročnik vodi postopek javnega naročanja za avtomatiziran lekarniški sistem skladiščenja zdravil. Ali lahko v postopku določi tudi merila, ki s predmetom javnega naročila niso povezana?

DA
NE
Lahko, če to upraviči z objektivno utemeljenimi razlogi.
Lahko, saj ima naročnik kot strokovnjak na področju predmeta javnega naročila prosto presojo pri določitvi meril.
Ne, saj s tem krši načelo sorazmernosti in lahko ponudnike neupravičeno diskriminira.

2. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

3. Ali lahko naročnik pri oddaji javnega naročila za opremo za komuniciranje med zdravstvenimi delavci iz razlogov na svoji strani zavrne vse ponudbe ter po tem za isti predmet začne nov postopek javnega naročanja?

DA
NE
Naročnik lahko zavrne vse ponudbe pod pogojem, da ugotovi, da ne potrebuje predmeta javnega naročila ali v primeru, da vrednost predmeta, ki ga potrebuje, presega njegova zagotovljena sredstva. Iz tega razloga ne sme začeti novega postopka za isti predmet.
Da, vendar mora ponudnike obvestiti o razlogih za takšno odločitev in o tem, da bo začel nov postopek. Nov postopek pa lahko začne le pod pogojem, da so se okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe, bistveno spremenile.

4. Naročnik je eno od prejetih ponudb za razkužila zavrnil kot nedopustno. Kaj od navedenega ne predstavlja elementa dopustnosti ponudbe? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila
Ponudba je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija
Ponudba mora ustrezati večini zahtev naročnika
Cena presega zagotovljena sredstva naročnika

5. Kadar naročnik (npr. bolnišnica) zahteva skladnost z lastnim ali zakonsko določenim protokolom testiranj različnih medicinskih pripomočkov ali opreme v javnem razpisu, lahko vsakega ponudnika, ki v oddani ponudbi ni izpolnil točno določenih kriterijev takega protokola testiranj, zavrne.

DA
NE
Drži.

4. KONCESIJE

1. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

2. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

3. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

4. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

5. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.