POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. V postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila za obvezilni material za bolnišnico je naročnik prekoračil rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Kdaj se šteje, da je v primeru molka naročnika predrevizijski postopek končan?

DA
NE
Kadar poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo.
Kadar poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je vlagatelj vložil popolni zahtevek za revizijo.

2. Ko Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek javnega naročanja, je lahko brez ponovitve celotnega postopka javnega naročila izbran drug ponudnik.

DA
NE
Drži.

3. Ali lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev glede oddaje naročila tudi v sklopih, za katere ni predložil ponudbe (primer: naročnik oddaja javno naročilo zdravil v več sklopih, vlagatelj pa izpodbija odločitev o oddaji naročila tudi v sklopih, v katerih ni predložil ponudbe, saj se naročnikove kršitve ponavljajo tudi v teh sklopih)?

DA
NE
Ne, v skladu s 14. členom ZPVPJN, mu v teh sklopih ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
Da, če izkaže, da mu je ali bi mu lahko tudi v teh sklopih nastala škoda.

4. Ali ima podjetje, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za dobavo aparata za sekveniranje 2. generacije (NGS), aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v katerega ni bilo povabljeno in katerega predmet je aparat NGS?

DA
NE
Ne, ker ni sodelovalo v postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Da, saj je to dovolj za izkaz obstoja interesa za dodelitev javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne najave.

5. Vlagatelj je umaknil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup in vzdrževanje RTG aparata. Ali se umik zahtevka za revizijo šteje za brezpredmeten, če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo?

DA
NE
Da
Ne
Ne pri vseh, temveč le pri tistih odločitvah Državne revizijske komisije, ki so pravnomočne

2. SPLOŠNO

1. Naročnik je v postopku javnega naročila za hematološki analizator zavrnil vse ponudbe. Kdaj je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb iz razlogov na strani naročnika neskladna s predpisi o javnem naročanju?

DA
NE
Vedno
Takrat, ko je naročnik prejel vsaj eno dopustno ponudbo.
Takrat kadar niso bila spoštovana temeljna pravila prava EU o javnem naročanju.

2. Ali je zakonito ravnanje naročnika, ki določi tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (npr. razkužila za uporabo v bolnišničnem okolju) tako, da jih izpolnjuje le en izdelek, čeprav bi lahko njegove utemeljene potrebe izpolnili tudi drugi izdelki na trgu?

DA
NE
Da
Ne
Ne, razen, če naročnik tak izdelek imensko poimenuje.

3. Ali je mogoče šteti tehnične zahteve predmeta javnega naročila (na primer zahtevo, da mora imeti analitski sistem za biokemijo in imunokemijo programsko opremo, ki bo naročniku omogočala medlaboratorijsko primerjavo kontrole kakovosti) kot pogoj za sodelovanje, v smislu 76. čl. ZJN-3?

DA
NE
Izpolnjevanje tehničnih zahtev za predmet javnega naročila je mogoče šteti kot pogoj za sodelovanje, v smislu 76. člena ZJN-3, če je tako določil naročnik v razpisni dokumentaciji.
Tehnične zahteve predmeta javnega naročila ni mogoče šteti kot pogojev za sodelovanje v smislu 76. člena ZJN-3.

4. Naročnik mora (na primer v postopku javnega naročanja za RTG aparat za slikanje pljuč in skeleta) zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo:

DA
NE
Le krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.
Krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ter diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti ponudnika ali drugo diskriminacijo.

5. Ali lahko naročnik prepusti ponudnikom, da določijo čas trajanja pogodbe oziroma čas trajanja pogodbenega (obligacijskega) razmerja med njima? (Primer: čas trajanja pogodbenega vzdrževanja mediciskega analitskega sistema.)

DA
NE
Ne, naročnik mora skladno z načelom preglednosti v razpisni dokumentaciji določiti čas trajanja pogodbe, saj je to pomembna informacija za postavitev ponudbene cene.
Da, potencialni ponudniki lahko sami določijo čas trajanja pogodbe oziroma čas pogodbenega (obligacijskega) razmerja, saj bodo tako lažje postavili ponudbeno ceno.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Naročnik je v tehničnih specifikacijah mamografskega aparata, ki ga naroča določil minimalne zahtevane kote rotacije slikanja, v smislu obračanja slikanja v pozitivno in negativno smer. Ali lahko naročnik izbere ponudbo, ki ne izpolnjuje zahtevanih stopinj rotacije v pozitivno in negativno smer, vendar pa pokriva dovolj velik polni kot rotacije glede na potrebe naročnika?

DA
NE
Da, če ponudnik izkaže, da predmet njegove ponudbe ustreza potrebam naročnika ne glede na to, da ne izpolnjuje zahtevanih stopinj rotacije v pozitivno in negativno smer.
Da, naročnik je svoboden pri odločitvi glede izpolnjevanja zahtev, saj je strokovnjak na področju predmeta javnega naročila.
Ne, če se tehnične lastnosti opredelijo z minimalnimi razponi rotacije v pozitivno in negativno smer ter ponudnikov aparat teh zahtev ne izpolnjuje, naročnik ne more šteti takšne ponudbe za dopustno.

2. Ali predstavlja dejstvo, da je bila proizvodnja ponujenega izdelka za saniteto ukinjena, razlog za nedopustnost ponudbe?

DA
NE
Ne, če je možno dokazati, da bo izdelek dobavljiv v celotnem roku trajanja pogodbe oziroma okvirnega sporazuma.
Da, saj je s tem posel čezmerno negotov in je treba vedno izbirati ponudnika, ki ponuja izdelek, ki ga še vedno proizvaja.

3. Naročnik, Univerzitetni klinični center, oddaja javno naročilo za nabavo laserja. Ob tem je skladno s svojimi potrebami določil, da mora imeti predmet javnega naročila stopalko za aktivacijo, kar so morali ponudniki izkazati v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik predmeta javnega naročila je v ponudbeni dokumentaciji pomanjkljivo opisal ponujeni predmet in je izpustil del, ki govori o stopalki. Ali lahko naročnik to dejstvo preveri sam? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Skladno z drugim in petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe oz. lahko v primeru nepopolnih informacij določena dejstva preveri sam.
Naročniku takšnega dejstva ni treba preverjati, saj ponudnik ni uspel izkazati, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa naročnik pri tem ne sme kršiti načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti.
Naročnik ne sme tega dejstva v nobenem primeru preveriti sam. V tem primeru mora pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe.

4. Ali tehnične specifikacije predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji?

DA
NE
Da
Ne
Da, vendar le pri javnih naročilih storitev

5. Če proizvajalec spremeni kataloško številko gotovega kosa sanitetnega materiala (torej še vedno proizvaja enak izdelek vendar pod drugo kataloško številko), katero številko je ponudnik dolžan zapisati v ponudbo?

DA
NE
Vseeno je, saj morebitna nepravilna navedba kataloške številke ne more vplivati na dopustnost ponudbe.
Novo, saj kataloška številka predstavlja vodilo naročniku pri ugotavljanju, točno kateri izdelek so ponudniki ponudili.

4. KONCESIJE

1. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

2. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

3. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

4. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

5. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.