POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. V postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila za obvezilni material za bolnišnico je naročnik prekoračil rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Kdaj se šteje, da je v primeru molka naročnika predrevizijski postopek končan?

DA
NE
Kadar poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo.
Kadar poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je vlagatelj vložil popolni zahtevek za revizijo.

2. Vlagateljev zahtevek za revizijo se lahko zavrne zaradi napačno opredeljenih oz. nepomembnih dejstev, na podlagi katerih vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

DA
NE
Drži.

3. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija merila za oddajo javnega naročila sistema za izvajanje biokemijskih analiz. Kaj je dodatna procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo?

DA
NE
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, če izpolnjuje pogoje za sodelovanje.
Vlagatelj (oziroma kateri drugi potencialni ponudnik) mora naročnika v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN na domnevno kršitev v razpisni dokumentaciji pravočasno opozoriti preko portala javnih naročil.

4. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali se lahko vlagatelj v predrevizijskem in revizijskem postopku sklicuje na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti?

DA
NE
Da
Ne
Da, vendar le če je prizadet javni interes.

5. Do kdaj lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo?

DA
NE
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo do roka za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni.
Ponudnik mora pred vložitvijo zahtevka za revzijo zoper razpisno dokumentacijo, naročnika pozvati na odpravo domnevnih kršitev. V kolikor naročnik te zahteve ne upošteva, lahko ponudnik v roku 15 dni od poziva vloži zahtevek za revzijo zoper razpisno dokumentacijo.
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo v roku 15 dni od naročnikove objave odločitve o oddaji naročila.

2. SPLOŠNO

1. V zvezi z javnim naročilom prenove in posodobitve IT infrastrukture v bolnišnici se je postavilo vprašanje, ali je naročnik razpisno dokumentacijo pripravil dovolj transparentno. Kaj zahteva načelo transparentnosti javnega naročanja?

DA
NE
Da so vsi pogoji, zahteve in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako.
Da so vsi pogoji, zahteve in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da lahko vsi ponudniki razumejo njihov obseg in jih razlaga enako.

2. Zdravstveni dom želi naročiti specifični aparat, za katerega na trgu ne obstaja splošen naziv oziroma opredelitev. Kdaj (izjemoma) lahko v tehničnih specifikacijah predmeta javnega naročila navede določeno izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo ter s tem da prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izloči?

DA
NE
Take navedbe so izjemoma dovoljene, če v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«.
V skladu z načelom preglednosti so takšne navedbe vedno dovoljene, saj omogočijo naročniko jasnejšo opredelitev predmeta javnega naročila.
Takšne navedbe niso dovoljene. ZJN-3 pri tem ne dovoljuje izjem.

3. Naročnik, splošna bolnišnica, želi naročiti aparat, ki bo izvajal testa A in B, vendar dopušča možnost, da bi bilo namesto enega od testov (odvisno od rešitve ponudnikov) boljše izvajanje testa C, zato želi temu ustrezno izvesti naročilo. Ali so variantne ponudbe (ponudbe, kjer mora ponudnik ponuditi lastne specifične rešitve in naročnik določi le minimalne zahteve) dovoljene pri javnih naročilih?

DA
NE
Da, če jih naročnik dopušča.
Ne, variantne ponudbe niso dopustne, saj z njimi ni dovolj natančno in jasno določen predmet javnega naročila.
Da, variantne ponudbe so vedno dovoljene.

4. Ali je zakonito ravnanje naročnika, ki določi tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (npr. razkužila za uporabo v bolnišničnem okolju) tako, da jih izpolnjuje le en izdelek, čeprav bi lahko njegove utemeljene potrebe izpolnili tudi drugi izdelki na trgu?

DA
NE
Da
Ne
Ne, razen, če naročnik tak izdelek imensko poimenuje.

5. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali lahko naročnik začne novi postopek javnega naročanja za isti predmet naročanja, kljub vloženemu zahtevku za revizijo?

DA
NE
Da
Ne
Ne, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Zavod za opravljanje zdravstvene dejavnosti je dolžan podati razlago, s katero utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi ponudbe posameznega neuspešnega ponudnika. Kako obsežna mora biti le-ta? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Obrazložitev odločitve mora zajemati vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemanju odločitve.
Vsebovati mora jasne in nedvoumne razloge naročnika, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve.
Organu pravnega varstva mora omogočati presojo zakonitosti odločitve.

2. Če naročnik (npr. zobozdravstvena ordinacija) v razpisni dokumentaciji med drugim zahteva ˝kompozitne materiale ormocera, kot npr. Admira ali enakovredni˝, ta razpisna zahteva pa ni bila predmet izpodbijanja oziroma ni bila izpodbita v revizijskem postopku, potem mora ponudnik to v svoji ponudbi natanko to, tudi ponuditi.

DA
NE
Drži.
Ni nujno. Lahko ponudi kakšne druge primerne materiale.

3. Naročnik (npr. Medicinska fakulteta) v razpisni dokumentaciji za javno naročilo zahteva, da pomnoževanje klonov, sekvenciranje in analiza podatkov poteka avtomatizirano v enem aparatu. Da bo ponudba dopustna, mora ponudnik ponuditi:

DA
NE
En aparat, v katerem vsi našteti procesi potekajo avtomatizirano.
Sistem med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav (aparatur), ki sestavljajo funkcionalno celoto in ki avtomatizirano izvajajo vse naštete procese.
Več ločenih aparatov, ki se med seboj funkcionalno dopolnjujejo.

4. Naročnik vodi postopek javnega naročanja za avtomatiziran lekarniški sistem skladiščenja zdravil. Ali lahko v postopku določi tudi merila, ki s predmetom javnega naročila niso povezana?

DA
NE
Lahko, če to upraviči z objektivno utemeljenimi razlogi.
Lahko, saj ima naročnik kot strokovnjak na področju predmeta javnega naročila prosto presojo pri določitvi meril.
Ne, saj s tem krši načelo sorazmernosti in lahko ponudnike neupravičeno diskriminira.

5. Ponudnik ne sme imeti na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov. Ali to drži?

DA
NE
Ne povsem. Ponudnik ima lahko neplačane obveznosti, če le-te ne presegajo vrednost 50 evrov.
Drži.

4. KONCESIJE

1. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

2. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

3. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

4. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

5. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.