POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Vlagatelj je naročniku v zahtevku za revizijo očital nejasnost in nesmiselnost zahtev v razpisni dokumentaciji glede količine nabave merilnih vsadkov, ki so primerni za sterilizacijo in tako večkratno uporabni. Državni revizijski komisiji je predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke- plastičnega kirurga, ki naj bi pojasnil, kako se merilni vsadki v praksi uporabljajo. Katera izmed spodnjih trditev drži?

DA
NE
To je smiselno, saj je za odločitev o zatrjevanih kršitvah pomemben način uporabe merilnih vsadkov.
To je nepotrebno, saj način uporabe merilnih vsadkov ni v zvezi z jasnostjo zahtevanih količin, smiselnost teh količin pa je v domeni presoje naročnika.

2. Ali lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev glede oddaje naročila tudi v sklopih, za katere ni predložil ponudbe (primer: naročnik oddaja javno naročilo zdravil v več sklopih, vlagatelj pa izpodbija odločitev o oddaji naročila tudi v sklopih, v katerih ni predložil ponudbe, saj se naročnikove kršitve ponavljajo tudi v teh sklopih)?

DA
NE
Ne, v skladu s 14. členom ZPVPJN, mu v teh sklopih ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
Da, če izkaže, da mu je ali bi mu lahko tudi v teh sklopih nastala škoda.

3. Kolikšna je višina takse, kadar se zahtevek za revzijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb, razpisno dokumentacijo ali na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo (primer: odločitev naročnika, s katero ni izbral nobenega ponudnika za naročilo materiala za interventno radiološko dejavnost)?

DA
NE
Določa se v skladu s tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN in znaša 1.000 eurov.
Takse v opisanem primeru ni mogoče zaračunati, zato je možna vložitev zahtevka za revzijo brez plačila takse.

4. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali se lahko vlagatelj v predrevizijskem in revizijskem postopku sklicuje na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti?

DA
NE
Da
Ne
Da, vendar le če je prizadet javni interes.

5. Določba 20. člena ZPVPJN določa, da je možno na Državno revzijsko komisijo vložiti predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja ali zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Kdo lahko vloži takšen predlog na Državno revizijsko komisijo?

DA
NE
Ponudnik predmeta javnega naročila
Naročnik
Ponudnik predmeta javnega naročila in naročnik

2. SPLOŠNO

1. Do katerega datuma lahko naročnik (npr. Onkološki inštitut) spreminja ali dopolnjuje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila?

DA
NE
Do roka za prejem ponudb.
Do datuma oddaje javnega naročila.

2. Ali predstavlja izhodišče, da je samo en gospodarski subjekt sposoben izpolniti naročnikove zahteve, samo po sebi že kršitev ZJN-3 (v smislu, da je naročnik postavil prestroge tehnične zahteve, konkretno za linearne pospeševalnike s pripadajočo opremo, in s tem čezmerno omejil konkurenco)?

DA
NE
Da

3. Potencialni ponudnik je naročniku na Portalu javnih naročil zastavil vprašanje v zvezi z medicinskim analitskim sistemom, ki je predmet naročila. Najpozneje do kdaj mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom zagotoviti vse dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente?

DA
NE
V skladu z načelom preglednosti morajo biti potencialni ponudniki, o vseh informacijah glede specifikacij predmeta javnega naročila in glede vseh dodatnih dokumentacij, obveščeni v razpisni dokumentaciji naročnika. Kasnejše dodajanje ter obveščanje je prepozno in nesprejemljivo.
Naročnik mora v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem potencialnim ponudnikom, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.
Naročnik lahko, če prejme zahtevo, vsem potecialnim ponudnikom, najkasneje do roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

4. Kdaj lahko naročnik odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Kadar lahko predmet naročila iz zakonsko določenih razlogov zagotovi le določen gospodarski subjekt.
V primeru, da je naročnik v preteklosti že oddal javno naročilo za določen predmet in namerava za enak predmet oddati novo naročilo, v katerem želi izbrati istega ponudnika.
Zaradi skrajne nujnosti. Vendar okoliščine, s katerimi se ta utemelji, ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku.
Naročnik ne sme v nobenem primeru oddati naročila po postoku s pogajanji brez predhodne objave.
Kadar vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike.

5. Naročnik oddaja javno naročilo za medicinski potrošni material. V času poteka roka za oddajo ponudb pride do napake v delovanju sistema za elektronsko oddajo ponudb. Kdaj se šteje ponudba za pravočasno oddano?

DA
NE
Vedno, kadar ponudnik pošlje ponudbo v elektronski sistem za oddajo ponudb do roka za oddajo ponudb, ne glede na morebitne napake v delovanju sistema, ki onemogočajo oddajo ponudbe.
Kadar ponudnik pošlje ponudbo v elektronski sistem za oddajo ponudb do roka za oddajo ponudb, pri čemer mora biti ponudba tudi dejansko oddana.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali lahko naročnik pri oddaji javnega naročila za opremo za komuniciranje med zdravstvenimi delavci iz razlogov na svoji strani zavrne vse ponudbe ter po tem za isti predmet začne nov postopek javnega naročanja?

DA
NE
Naročnik lahko zavrne vse ponudbe pod pogojem, da ugotovi, da ne potrebuje predmeta javnega naročila ali v primeru, da vrednost predmeta, ki ga potrebuje, presega njegova zagotovljena sredstva. Iz tega razloga ne sme začeti novega postopka za isti predmet.
Da, vendar mora ponudnike obvestiti o razlogih za takšno odločitev in o tem, da bo začel nov postopek. Nov postopek pa lahko začne le pod pogojem, da so se okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe, bistveno spremenile.

2. Naročnik, Univerzitetni klinični center, oddaja javno naročilo za nabavo laserja. Ob tem je skladno s svojimi potrebami določil, da mora imeti predmet javnega naročila stopalko za aktivacijo, kar so morali ponudniki izkazati v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik predmeta javnega naročila je v ponudbeni dokumentaciji pomanjkljivo opisal ponujeni predmet in je izpustil del, ki govori o stopalki. Ali lahko naročnik to dejstvo preveri sam? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Skladno z drugim in petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe oz. lahko v primeru nepopolnih informacij določena dejstva preveri sam.
Naročniku takšnega dejstva ni treba preverjati, saj ponudnik ni uspel izkazati, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa naročnik pri tem ne sme kršiti načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti.
Naročnik ne sme tega dejstva v nobenem primeru preveriti sam. V tem primeru mora pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe.

3. Ali tehnične specifikacije predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji?

DA
NE
Da
Ne
Da, vendar le pri javnih naročilih storitev

4. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

5. Naročnik (npr. Medicinska fakulteta) v razpisni dokumentaciji za javno naročilo zahteva, da pomnoževanje klonov, sekvenciranje in analiza podatkov poteka avtomatizirano v enem aparatu. Da bo ponudba dopustna, mora ponudnik ponuditi:

DA
NE
En aparat, v katerem vsi našteti procesi potekajo avtomatizirano.
Sistem med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav (aparatur), ki sestavljajo funkcionalno celoto in ki avtomatizirano izvajajo vse naštete procese.
Več ločenih aparatov, ki se med seboj funkcionalno dopolnjujejo.

4. KONCESIJE

1. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

2. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

3. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

4. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

5. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.