POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Ponudnik je vložil zahtevek za revizijo za sklop javnega naročila, ki se nanaša na baktericidne filtre, pri čemer ni ustrezno izkazal možnosti nastanka škode. Kaj se zgodi, če Državna revizijska komisija ugotovi, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo?

DA
NE
Zahtevek za revizijo Državna revizijska komisija s sklepom zavrže.
Vlagatelja pozove, naj zagotovi izpolnjevanje aktivne legitimacije.
Izkazovanje aktivne legitimacije v revizijskem postopku ni pomembno, zato Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vsebinsko obravnava.

2. Ali se v predrevizijskem in revizijskem postopku zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (na primer za oskrbo z zdravili, galenskimi pripravki in medicinskimi plini) lahko presojajo vse očitane kršitve?

DA
NE
Da. Vse kršitve se lahko obravnavajo na vseh stopnjah postopka.
Ne, ne morejo se presojati kršitve, na katere bi lahko kateri od ponudnikov prek portala javnih naročil naročnika opozoril, pa te možnosti ni uporabil.
Ne, presojajo se lahko le hujše kršitve.

3. V postopku pravnega varstva javnega naročanja za nakup in vzdrževanje sistema za forenzično sekveniranje DNA se je Državna revizijska komisija srečala s strokovnim vprašanjem, za odgovor na katerega sama nima ustreznega znanja. Pri strokovnih vprašanjih, ki zahtevajo strokovno mnenje, se Državna komisijska komisija obrne na:

DA
NE
Izvedenko/ izvedenca za vsakokratno strokovno področje
Naročnika javnega naročila
Zaposlene v medicini dela
Ponudnika javnega naročila

4. V postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila za obvezilni material za bolnišnico je naročnik prekoračil rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Kdaj se šteje, da je v primeru molka naročnika predrevizijski postopek končan?

DA
NE
Kadar poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo.
Kadar poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je vlagatelj vložil popolni zahtevek za revizijo.

5. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija merila za oddajo javnega naročila sistema za izvajanje biokemijskih analiz. Kaj je dodatna procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo?

DA
NE
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, če izpolnjuje pogoje za sodelovanje.
Vlagatelj (oziroma kateri drugi potencialni ponudnik) mora naročnika v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN na domnevno kršitev v razpisni dokumentaciji pravočasno opozoriti preko portala javnih naročil.

2. SPLOŠNO

1. Naročnik je pri oddaji javnega naročila za nakup zdravil zagrešil napako. Na to je opozoril vse ponudnike po elektronski pošti. Ali lahko ponudniki takšno obvestilo štejejo za nesprejemljivo in brez pravne veljave, ker ni bilo poslano kot uradni dokument?

DA
NE
Ponudniki se ne morejo sklicevati na kršitev pri vročanju, če so se z vsebino sporočila kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko lahko seznanili. Namen vročitve je namreč seznanitev s pisanjem in ne zadoščanje formalnim pogojem.
Lahko. Naročniki morajo upoštevati formalne pogoje vročanja, saj brez njih ni mogoča popolna, pravočasna in pravilna seznanitev ponudnikov s poslanim obvestilom.

2. Naročnik je sprejel odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma za dobavo ortopedskih endoprotez z več ponudniki. Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija dopustnost ene izmed izbranih ponudb. Kdaj je ponudba dopustna?

DA
NE
Kadar jo predloži ponudnik, za katerega obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje
Kadar ustreza večini potreb in zahtev naročnika, določenih v tehnični specifikaciji in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila
Kadar jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika

3. Potencialni ponudnik je naročniku na Portalu javnih naročil zastavil vprašanje v zvezi z medicinskim analitskim sistemom, ki je predmet naročila. Najpozneje do kdaj mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom zagotoviti vse dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente?

DA
NE
V skladu z načelom preglednosti morajo biti potencialni ponudniki, o vseh informacijah glede specifikacij predmeta javnega naročila in glede vseh dodatnih dokumentacij, obveščeni v razpisni dokumentaciji naročnika. Kasnejše dodajanje ter obveščanje je prepozno in nesprejemljivo.
Naročnik mora v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem potencialnim ponudnikom, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.
Naročnik lahko, če prejme zahtevo, vsem potecialnim ponudnikom, najkasneje do roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

4. Naročnik mora (na primer v postopku javnega naročanja za RTG aparat za slikanje pljuč in skeleta) zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo:

DA
NE
Le krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.
Krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ter diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti ponudnika ali drugo diskriminacijo.

5. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali lahko naročnik začne novi postopek javnega naročanja za isti predmet naročanja, kljub vloženemu zahtevku za revizijo?

DA
NE
Da
Ne
Ne, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali lahko naročnik izbere ponudbo za predmet (na primer blazine za ogrevanje bolnika), ki ustreza nekaterim elementom preverjanja, a ne ustreza (vsem) tehničnim specifikacijam, določenim v razpisni dokumentaciji (na primer zahtevani velikosti blazine in površini ogrevanja)?

DA
NE
Da, tudi po roku za oddajo ponudb lahko naročnik spreminja tehnične specifikacije, vendar mora o tem primerno obvestiti potencialne ponudnike.
Ne, v kolikor je naročnik želel določiti drugačne tehnične specifikacije, bi to moral jasno določiti (že) v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za oddajo ponudb.
Da, če z objektivno opravičljivimi razlogi opraviči, zakaj bodo zadostovale drugačne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

2. Naročnik vodi postopek javnega naročanja za avtomatiziran lekarniški sistem skladiščenja zdravil. Ali lahko v postopku določi tudi merila, ki s predmetom javnega naročila niso povezana?

DA
NE
Lahko, če to upraviči z objektivno utemeljenimi razlogi.
Lahko, saj ima naročnik kot strokovnjak na področju predmeta javnega naročila prosto presojo pri določitvi meril.
Ne, saj s tem krši načelo sorazmernosti in lahko ponudnike neupravičeno diskriminira.

3. Naročnik, Univerzitetni klinični center, oddaja javno naročilo za nabavo laserja. Ob tem je skladno s svojimi potrebami določil, da mora imeti predmet javnega naročila stopalko za aktivacijo, kar so morali ponudniki izkazati v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik predmeta javnega naročila je v ponudbeni dokumentaciji pomanjkljivo opisal ponujeni predmet in je izpustil del, ki govori o stopalki. Ali lahko naročnik to dejstvo preveri sam? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Skladno z drugim in petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe oz. lahko v primeru nepopolnih informacij določena dejstva preveri sam.
Naročniku takšnega dejstva ni treba preverjati, saj ponudnik ni uspel izkazati, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa naročnik pri tem ne sme kršiti načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti.
Naročnik ne sme tega dejstva v nobenem primeru preveriti sam. V tem primeru mora pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe.

4. Ponudnik ne sme imeti na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov. Ali to drži?

DA
NE
Ne povsem. Ponudnik ima lahko neplačane obveznosti, če le-te ne presegajo vrednost 50 evrov.
Drži.

5. Ko naročnik (npr. bolnišnica) v razpisni dokumentaciji zahteva poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka (npr. milo za roke), mora ponudnik:

DA
NE
Ponuditi popolno poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka.
Ponuditi oceno varnosti kozmetičnega izdelka.

4. KONCESIJE

1. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

2. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

3. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

4. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

5. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.