POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila slikovne diagnostične naprave podal napačen pravni pouk. Kakšna je ustaljena praksa Državne revizijske komisije v primeru napačnega pravnega pouka danega s strani naročnika?

DA
NE
Napaka ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem.
Vlagatelj je dolžan poznati zahteve in roke v zvezi s pravnim varstvom in se po njih ravnati kljub napačnem pravnem pouku naročnika, sicer se zahtevek za revizijo zavrže.

2. Ali ima podjetje, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za dobavo aparata za sekveniranje 2. generacije (NGS), aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v katerega ni bilo povabljeno in katerega predmet je aparat NGS?

DA
NE
Ne, ker ni sodelovalo v postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Da, saj je to dovolj za izkaz obstoja interesa za dodelitev javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne najave.

3. Kadar naročnik (na primer pri naročanju razkužil za uporabo v bolnišničnem okolju) z razpisnimi zahtevami neupravičeno omejuje konkurenco, vlagatelj pa to v revizijskem postopku dokaže, lahko DKOM stori naslednje:

DA
NE
V kolikor je naročnikovo ravnanje transparentno, lahko DKOM zavrne zahtevek za revizijo.
DKom razveljavi nezakonita določila razpisne dokumentacije in da naročniku napotke za ustrezno ravnanje, v kolikor bo nadaljeval postopek javnega naročanja.

4. Vlagateljev zahtevek za revizijo se lahko zavrne zaradi napačno opredeljenih oz. nepomembnih dejstev, na podlagi katerih vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

DA
NE
Drži.

5. Kaj se ščiti z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti?

DA
NE
Interes vseh ponudnikov
Javni interes
Interes neizbranih ponudnikov

2. SPLOŠNO

1. Ali sme naročnik v postopku javnega naročanja (za nakup farmacevtske substance) nesorazmerno omejevati konkurenco med ponudniki, oziroma možne ponudnike z izbiro in izvedbo postopka z namenom, da pridobi čim bolj ugodno ponudbo?

DA
NE
Da, saj je bistvo javnega naročanja izbira cenovno najugodnejše ponudbe.
Ne, pri izvajanju javnega naročanja mora naročnik ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

2. Kateri področni zakon je treba pri javnem naročanju zdravil upoštevati v zvezi z dovoljenjem za promet zdravil?

DA
NE
Ponujeno zdravilo mora imeti dovoljenje za promet v skladu z Zakonom o zdravilih ali dovoljenje za promet po centraliziranem postopku ali po postopku z medsebojnim priznavanjem v skladu s predpisi Evropske unije.
Treba je upoštevati Zakon o javnem naročanju.
Treba je upoštevati Zakon o varstvu potrošnikov.

3. Naročnik oddaja javno naročilo za medicinski potrošni material. V času poteka roka za oddajo ponudb pride do napake v delovanju sistema za elektronsko oddajo ponudb. Kdaj se šteje ponudba za pravočasno oddano?

DA
NE
Vedno, kadar ponudnik pošlje ponudbo v elektronski sistem za oddajo ponudb do roka za oddajo ponudb, ne glede na morebitne napake v delovanju sistema, ki onemogočajo oddajo ponudbe.
Kadar ponudnik pošlje ponudbo v elektronski sistem za oddajo ponudb do roka za oddajo ponudb, pri čemer mora biti ponudba tudi dejansko oddana.

4. Ali lahko gospodarski subjekt utemeljeno zahteva, da naročnik sprejme drugačno kombinacijo elektronske energije linearnih pospeševalnikov, če mu zahtevana kombinacija onemogoča oddajo dopustne ponudbe?

DA
NE
Ne, v kolikor je naročnikova zahteva objektivno utemeljena in skladna s temeljnimi načeli javnega naročanja.
Da, če bi bila po obstoječih zahtevah dopustna le ena ponudba.

5. V zvezi z javnim naročilom prenove in posodobitve IT infrastrukture v bolnišnici se je postavilo vprašanje, ali je naročnik razpisno dokumentacijo pripravil dovolj transparentno. Kaj zahteva načelo transparentnosti javnega naročanja?

DA
NE
Da so vsi pogoji, zahteve in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako.
Da so vsi pogoji, zahteve in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da lahko vsi ponudniki razumejo njihov obseg in jih razlaga enako.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Če proizvajalec spremeni kataloško številko gotovega kosa sanitetnega materiala (torej še vedno proizvaja enak izdelek vendar pod drugo kataloško številko), katero številko je ponudnik dolžan zapisati v ponudbo?

DA
NE
Vseeno je, saj morebitna nepravilna navedba kataloške številke ne more vplivati na dopustnost ponudbe.
Novo, saj kataloška številka predstavlja vodilo naročniku pri ugotavljanju, točno kateri izdelek so ponudniki ponudili.

2. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

3. Zavod za opravljanje zdravstvene dejavnosti je dolžan podati razlago, s katero utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi ponudbe posameznega neuspešnega ponudnika. Kako obsežna mora biti le-ta? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Obrazložitev odločitve mora zajemati vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemanju odločitve.
Vsebovati mora jasne in nedvoumne razloge naročnika, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve.
Organu pravnega varstva mora omogočati presojo zakonitosti odločitve.

4. Ali lahko naročnik po roku za predložitev ponudb spreminja ali širi obseg naročila (na primer tako, da namesto 100 škatlic tablet zahteva dobavo 200 škatlic)?

DA
NE
Ne, razpisna dokumentacija (vključno z obsegom naročila) postane s potekom roka za oddajo ponudb nespremenljiva. Naročnik lahko kasneje, pod pogoji iz 95. člena ZJN-3 spremeni obseg sklenjene pogodbe.
Da, razpisna dokumentacija se lahko spreminja po roku za oddajo ponudb, a ne sme širiti obsega naročila.
Ne, razpisna dokumentacija in obseg sklenjene pogodbe se po roku za predložitev ponudb ne smeta spreminjati ali širiti.

5. Ali lahko naročnik pri oddaji javnega naročila za opremo za komuniciranje med zdravstvenimi delavci iz razlogov na svoji strani zavrne vse ponudbe ter po tem za isti predmet začne nov postopek javnega naročanja?

DA
NE
Naročnik lahko zavrne vse ponudbe pod pogojem, da ugotovi, da ne potrebuje predmeta javnega naročila ali v primeru, da vrednost predmeta, ki ga potrebuje, presega njegova zagotovljena sredstva. Iz tega razloga ne sme začeti novega postopka za isti predmet.
Da, vendar mora ponudnike obvestiti o razlogih za takšno odločitev in o tem, da bo začel nov postopek. Nov postopek pa lahko začne le pod pogojem, da so se okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe, bistveno spremenile.

4. KONCESIJE

1. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

2. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

3. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

4. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

5. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.