POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Splošna bolnišnica je oddala javno naročilo skupaj z Ministrstvom za zdravje, vendar pri obvestilu o javnem naročilu ni nikjer navedla, da gre za skupno naročilo. Ponudnik je iz tega razloga vložil zahtevek za revizijo. Ali je tak zahtevek za revizijo utemeljen?

DA
NE
Takšen zahtevek za revizijo ni utemeljen, saj to ne vpliva na odločitev naročnika o izbiri ponudnika.
Da, s tem sta naročnika kršila načelo transparentnosti. Namreč ena izmed sestavin obvestila o javnem naročilu je tudi predstavitev naročnika. S to sestavino se morajo zainteresirani ponudniki ustrezno seznaniti.
Da, vendar le, če naročnik ne navede objektivno opravičljivih razlogov, zaradi katerih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel, da gre za skupno naročilo.

2. Določba 20. člena ZPVPJN določa, da je možno na Državno revzijsko komisijo vložiti predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja ali zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Kdo lahko vloži takšen predlog na Državno revizijsko komisijo?

DA
NE
Ponudnik predmeta javnega naročila
Naročnik
Ponudnik predmeta javnega naročila in naročnik

3. V postopku pravnega varstva javnega naročanja za nakup in vzdrževanje sistema za forenzično sekveniranje DNA se je Državna revizijska komisija srečala s strokovnim vprašanjem, za odgovor na katerega sama nima ustreznega znanja. Pri strokovnih vprašanjih, ki zahtevajo strokovno mnenje, se Državna komisijska komisija obrne na:

DA
NE
Izvedenko/ izvedenca za vsakokratno strokovno področje
Naročnika javnega naročila
Zaposlene v medicini dela
Ponudnika javnega naročila

4. Vlagatelj je naročniku v zahtevku za revizijo očital nejasnost in nesmiselnost zahtev v razpisni dokumentaciji glede količine nabave merilnih vsadkov, ki so primerni za sterilizacijo in tako večkratno uporabni. Državni revizijski komisiji je predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke- plastičnega kirurga, ki naj bi pojasnil, kako se merilni vsadki v praksi uporabljajo. Katera izmed spodnjih trditev drži?

DA
NE
To je smiselno, saj je za odločitev o zatrjevanih kršitvah pomemben način uporabe merilnih vsadkov.
To je nepotrebno, saj način uporabe merilnih vsadkov ni v zvezi z jasnostjo zahtevanih količin, smiselnost teh količin pa je v domeni presoje naročnika.

5. V odločitvi o oddaji naročila materiala za radiološko dejavnost je naročnik (splošna bolnišnica) naredil napako v delu, ki vsebuje pravni pouk, in sicer je napačno navedel višino takse, ki jo mora ponudnik plačati, če želi vložiti zahtevek za revzijo. Ponudnik oziroma vlagatelj zahtevka je pravauka stranka, ki se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter se je ravnal po pravnem pouku, navedenem v naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila. Ali lahko splošna bolnišnica zavrže zahtevek za revzijo, ker vlagatelj ni vplačal pravilne višine takse?

DA
NE
Višina takse je zakonsko urejena, kar pomeni, da ima ponudnik dostop do točne informacije. Iz tega izhaja, da lahko naročnik zavrže zahtevek za revizijo, ker ponudnik ne vplača pravilne višine takse.
Napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njemu ravna, zato zahtevka za revizijo ni dovoljeno zavreči brez poziva vlagatelju k doplačilu takse.
Izjemoma lahko, saj gre za ponudnika, ki je pravauka stranka in se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter je seznanjen s pravilno višino takse.

2. SPLOŠNO

1. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali lahko naročnik začne novi postopek javnega naročanja za isti predmet naročanja, kljub vloženemu zahtevku za revizijo?

DA
NE
Da
Ne
Ne, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

2. Ali se mora javno naročanje npr. za diagnostični aparat CT izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila?

DA
NE
Da

3. Potencialni ponudnik je naročniku na Portalu javnih naročil zastavil vprašanje v zvezi z medicinskim analitskim sistemom, ki je predmet naročila. Najpozneje do kdaj mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom zagotoviti vse dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente?

DA
NE
V skladu z načelom preglednosti morajo biti potencialni ponudniki, o vseh informacijah glede specifikacij predmeta javnega naročila in glede vseh dodatnih dokumentacij, obveščeni v razpisni dokumentaciji naročnika. Kasnejše dodajanje ter obveščanje je prepozno in nesprejemljivo.
Naročnik mora v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem potencialnim ponudnikom, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.
Naročnik lahko, če prejme zahtevo, vsem potecialnim ponudnikom, najkasneje do roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

4. Ali se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila?

DA
NE
Da, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.
Ne

5. Kako lahko naročnik opraviči razpisno zahtevo, s katero naroča določen predmet javnega naročila (na primer diagnostični medicinski aparat, ki izvaja točno določene teste) in ne tistega, ki ga ponuja določen potencialni ponunik (torej po mnenju ponudnika – primerljivega z zahtevanim)?

DA
NE
Naročnik je svoboden pri oblikovanju razpisnih zahtev, saj je strokovnjak na področju predmeta javnega naročila.
Naročnik lahko to opraviči z objektivno opravičljivimi razlogi.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Naročnik vodi postopek javnega naročanja za avtomatiziran lekarniški sistem skladiščenja zdravil. Ali lahko v postopku določi tudi merila, ki s predmetom javnega naročila niso povezana?

DA
NE
Lahko, če to upraviči z objektivno utemeljenimi razlogi.
Lahko, saj ima naročnik kot strokovnjak na področju predmeta javnega naročila prosto presojo pri določitvi meril.
Ne, saj s tem krši načelo sorazmernosti in lahko ponudnike neupravičeno diskriminira.

2. Ali predstavlja dejstvo, da je bila proizvodnja ponujenega izdelka za saniteto ukinjena, razlog za nedopustnost ponudbe?

DA
NE
Ne, če je možno dokazati, da bo izdelek dobavljiv v celotnem roku trajanja pogodbe oziroma okvirnega sporazuma.
Da, saj je s tem posel čezmerno negotov in je treba vedno izbirati ponudnika, ki ponuja izdelek, ki ga še vedno proizvaja.

3. Ali lahko naročnik izbere ponudbo za predmet (na primer blazine za ogrevanje bolnika), ki ustreza nekaterim elementom preverjanja, a ne ustreza (vsem) tehničnim specifikacijam, določenim v razpisni dokumentaciji (na primer zahtevani velikosti blazine in površini ogrevanja)?

DA
NE
Da, tudi po roku za oddajo ponudb lahko naročnik spreminja tehnične specifikacije, vendar mora o tem primerno obvestiti potencialne ponudnike.
Ne, v kolikor je naročnik želel določiti drugačne tehnične specifikacije, bi to moral jasno določiti (že) v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za oddajo ponudb.
Da, če z objektivno opravičljivimi razlogi opraviči, zakaj bodo zadostovale drugačne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

4. Če naročnik (npr. zobozdravstvena ordinacija) v razpisni dokumentaciji med drugim zahteva ˝kompozitne materiale ormocera, kot npr. Admira ali enakovredni˝, ta razpisna zahteva pa ni bila predmet izpodbijanja oziroma ni bila izpodbita v revizijskem postopku, potem mora ponudnik to v svoji ponudbi natanko to, tudi ponuditi.

DA
NE
Drži.
Ni nujno. Lahko ponudi kakšne druge primerne materiale.

5. Če proizvajalec spremeni kataloško številko gotovega kosa sanitetnega materiala (torej še vedno proizvaja enak izdelek vendar pod drugo kataloško številko), katero številko je ponudnik dolžan zapisati v ponudbo?

DA
NE
Vseeno je, saj morebitna nepravilna navedba kataloške številke ne more vplivati na dopustnost ponudbe.
Novo, saj kataloška številka predstavlja vodilo naročniku pri ugotavljanju, točno kateri izdelek so ponudniki ponudili.

4. KONCESIJE

1. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

2. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

3. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

4. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

5. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.