POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se lahko zavrne zaradi napačno opredeljenih oz. nepomembnih dejstev, na podlagi katerih vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

DA
NE
Drži.

2. V postopku javnega naročila za analitski sistem za biokemijo in imunokemijo je bil vložen zahtevek za revizijo. Kaj mora vlagatelj zahtevka za revizijo izkazati, preden se bo njegov zahtevek za revizijo presojal vsebinsko?

DA
NE
Aktivno legitimacijo, in sicer interes za dodelitev javnega naročila in možnost za nastanek škode.
Vlagatelj zahtevka za revizijo mora izkazati le škodo, ki mu je nastala ali bi mu lahko nastala zaradi ravnanja naročnika.
Vlagatelj navede le očitke, zaradi katerih vlaga zahtevek za revizijo, in predlaga dokaze, saj se obstoj aktivne legitimacije v revizijskih postopkih domneva.

3. Kadar naročnik (na primer pri naročanju razkužil za uporabo v bolnišničnem okolju) z razpisnimi zahtevami neupravičeno omejuje konkurenco, vlagatelj pa to v revizijskem postopku dokaže, lahko DKOM stori naslednje:

DA
NE
V kolikor je naročnikovo ravnanje transparentno, lahko DKOM zavrne zahtevek za revizijo.
DKom razveljavi nezakonita določila razpisne dokumentacije in da naročniku napotke za ustrezno ravnanje, v kolikor bo nadaljeval postopek javnega naročanja.

4. Splošna bolnišnica je oddala javno naročilo skupaj z Ministrstvom za zdravje, vendar pri obvestilu o javnem naročilu ni nikjer navedla, da gre za skupno naročilo. Ponudnik je iz tega razloga vložil zahtevek za revizijo. Ali je tak zahtevek za revizijo utemeljen?

DA
NE
Takšen zahtevek za revizijo ni utemeljen, saj to ne vpliva na odločitev naročnika o izbiri ponudnika.
Da, s tem sta naročnika kršila načelo transparentnosti. Namreč ena izmed sestavin obvestila o javnem naročilu je tudi predstavitev naročnika. S to sestavino se morajo zainteresirani ponudniki ustrezno seznaniti.
Da, vendar le, če naročnik ne navede objektivno opravičljivih razlogov, zaradi katerih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel, da gre za skupno naročilo.

5. Ali ima podjetje, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za dobavo aparata za sekveniranje 2. generacije (NGS), aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v katerega ni bilo povabljeno in katerega predmet je aparat NGS?

DA
NE
Ne, ker ni sodelovalo v postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Da, saj je to dovolj za izkaz obstoja interesa za dodelitev javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne najave.

2. SPLOŠNO

1. Kako lahko naročnik opraviči razpisno zahtevo, s katero naroča določen predmet javnega naročila (na primer diagnostični medicinski aparat, ki izvaja točno določene teste) in ne tistega, ki ga ponuja določen potencialni ponunik (torej po mnenju ponudnika – primerljivega z zahtevanim)?

DA
NE
Naročnik je svoboden pri oblikovanju razpisnih zahtev, saj je strokovnjak na področju predmeta javnega naročila.
Naročnik lahko to opraviči z objektivno opravičljivimi razlogi.

2. Ali lahko naročnik v razpisni dokumentaciji dopusti ponudbo originalnega biološkega zdravila ali podobnega biološkega zdravila kot medsebojno zamenljivih?

DA
NE
Da, ker naročnik pri oblikovanju predmeta javnega naročila uživa visoko stopnjo avtonomije, poleg tega pa dopustitev ponudbe zamenljivih zdravil ponudnikom ne povzroča škode.
Da, vendar le v primeru, če je naročnik ravnal tako tudi v preteklih istovrstnih postopkih javnega naročanja.

3. Kdaj lahko naročnik odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Kadar lahko predmet naročila iz zakonsko določenih razlogov zagotovi le določen gospodarski subjekt.
V primeru, da je naročnik v preteklosti že oddal javno naročilo za določen predmet in namerava za enak predmet oddati novo naročilo, v katerem želi izbrati istega ponudnika.
Zaradi skrajne nujnosti. Vendar okoliščine, s katerimi se ta utemelji, ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku.
Naročnik ne sme v nobenem primeru oddati naročila po postoku s pogajanji brez predhodne objave.
Kadar vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike.

4. V zvezi z javnim naročilom prenove in posodobitve IT infrastrukture v bolnišnici se je postavilo vprašanje, ali je naročnik razpisno dokumentacijo pripravil dovolj transparentno. Kaj zahteva načelo transparentnosti javnega naročanja?

DA
NE
Da so vsi pogoji, zahteve in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako.
Da so vsi pogoji, zahteve in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da lahko vsi ponudniki razumejo njihov obseg in jih razlaga enako.

5. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali lahko naročnik, kljub vloženemu zahtevku za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila?

DA
NE
Da, vedno
Ne
Da, vendar ne sme zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ter načeloma tudi ne začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročila.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali lahko naročnik izbere ponudbo za predmet (na primer blazine za ogrevanje bolnika), ki ustreza nekaterim elementom preverjanja, a ne ustreza (vsem) tehničnim specifikacijam, določenim v razpisni dokumentaciji (na primer zahtevani velikosti blazine in površini ogrevanja)?

DA
NE
Da, tudi po roku za oddajo ponudb lahko naročnik spreminja tehnične specifikacije, vendar mora o tem primerno obvestiti potencialne ponudnike.
Ne, v kolikor je naročnik želel določiti drugačne tehnične specifikacije, bi to moral jasno določiti (že) v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za oddajo ponudb.
Da, če z objektivno opravičljivimi razlogi opraviči, zakaj bodo zadostovale drugačne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

2. Ko naročnik (npr. bolnišnica) v razpisni dokumentaciji zahteva poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka (npr. milo za roke), mora ponudnik:

DA
NE
Ponuditi popolno poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka.
Ponuditi oceno varnosti kozmetičnega izdelka.

3. Naročnik, Univerzitetni klinični center, oddaja javno naročilo za nabavo laserja. Ob tem je skladno s svojimi potrebami določil, da mora imeti predmet javnega naročila stopalko za aktivacijo, kar so morali ponudniki izkazati v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik predmeta javnega naročila je v ponudbeni dokumentaciji pomanjkljivo opisal ponujeni predmet in je izpustil del, ki govori o stopalki. Ali lahko naročnik to dejstvo preveri sam? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Skladno z drugim in petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe oz. lahko v primeru nepopolnih informacij določena dejstva preveri sam.
Naročniku takšnega dejstva ni treba preverjati, saj ponudnik ni uspel izkazati, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa naročnik pri tem ne sme kršiti načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti.
Naročnik ne sme tega dejstva v nobenem primeru preveriti sam. V tem primeru mora pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe.

4. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

5. Ali lahko naročnik po roku za predložitev ponudb spreminja ali širi obseg naročila (na primer tako, da namesto 100 škatlic tablet zahteva dobavo 200 škatlic)?

DA
NE
Ne, razpisna dokumentacija (vključno z obsegom naročila) postane s potekom roka za oddajo ponudb nespremenljiva. Naročnik lahko kasneje, pod pogoji iz 95. člena ZJN-3 spremeni obseg sklenjene pogodbe.
Da, razpisna dokumentacija se lahko spreminja po roku za oddajo ponudb, a ne sme širiti obsega naročila.
Ne, razpisna dokumentacija in obseg sklenjene pogodbe se po roku za predložitev ponudb ne smeta spreminjati ali širiti.

4. KONCESIJE

1. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

2. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

3. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

4. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

5. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.