POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Kaj se ščiti z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti?

DA
NE
Interes vseh ponudnikov
Javni interes
Interes neizbranih ponudnikov

2. Ali ima podjetje, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za dobavo aparata za sekveniranje 2. generacije (NGS), aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v katerega ni bilo povabljeno in katerega predmet je aparat NGS?

DA
NE
Ne, ker ni sodelovalo v postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Da, saj je to dovolj za izkaz obstoja interesa za dodelitev javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne najave.

3. Kadar naročnik (na primer pri naročanju razkužil za uporabo v bolnišničnem okolju) z razpisnimi zahtevami neupravičeno omejuje konkurenco, vlagatelj pa to v revizijskem postopku dokaže, lahko DKOM stori naslednje:

DA
NE
V kolikor je naročnikovo ravnanje transparentno, lahko DKOM zavrne zahtevek za revizijo.
DKom razveljavi nezakonita določila razpisne dokumentacije in da naročniku napotke za ustrezno ravnanje, v kolikor bo nadaljeval postopek javnega naročanja.

4. Ali se v predrevizijskem in revizijskem postopku zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (na primer za oskrbo z zdravili, galenskimi pripravki in medicinskimi plini) lahko presojajo vse očitane kršitve?

DA
NE
Da. Vse kršitve se lahko obravnavajo na vseh stopnjah postopka.
Ne, ne morejo se presojati kršitve, na katere bi lahko kateri od ponudnikov prek portala javnih naročil naročnika opozoril, pa te možnosti ni uporabil.
Ne, presojajo se lahko le hujše kršitve.

5. Ali lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev glede oddaje naročila tudi v sklopih, za katere ni predložil ponudbe (primer: naročnik oddaja javno naročilo zdravil v več sklopih, vlagatelj pa izpodbija odločitev o oddaji naročila tudi v sklopih, v katerih ni predložil ponudbe, saj se naročnikove kršitve ponavljajo tudi v teh sklopih)?

DA
NE
Ne, v skladu s 14. členom ZPVPJN, mu v teh sklopih ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
Da, če izkaže, da mu je ali bi mu lahko tudi v teh sklopih nastala škoda.

2. SPLOŠNO

1. Ali lahko naročnik v razpisni dokumentaciji dopusti ponudbo originalnega biološkega zdravila ali podobnega biološkega zdravila kot medsebojno zamenljivih?

DA
NE
Da, ker naročnik pri oblikovanju predmeta javnega naročila uživa visoko stopnjo avtonomije, poleg tega pa dopustitev ponudbe zamenljivih zdravil ponudnikom ne povzroča škode.
Da, vendar le v primeru, če je naročnik ravnal tako tudi v preteklih istovrstnih postopkih javnega naročanja.

2. Kako lahko naročnik opraviči razpisno zahtevo, s katero naroča določen predmet javnega naročila (na primer diagnostični medicinski aparat, ki izvaja točno določene teste) in ne tistega, ki ga ponuja določen potencialni ponunik (torej po mnenju ponudnika – primerljivega z zahtevanim)?

DA
NE
Naročnik je svoboden pri oblikovanju razpisnih zahtev, saj je strokovnjak na področju predmeta javnega naročila.
Naročnik lahko to opraviči z objektivno opravičljivimi razlogi.

3. Ali lahko gospodarski subjekt utemeljeno zahteva, da naročnik sprejme drugačno kombinacijo elektronske energije linearnih pospeševalnikov, če mu zahtevana kombinacija onemogoča oddajo dopustne ponudbe?

DA
NE
Ne, v kolikor je naročnikova zahteva objektivno utemeljena in skladna s temeljnimi načeli javnega naročanja.
Da, če bi bila po obstoječih zahtevah dopustna le ena ponudba.

4. Zakaj je pomembno načelo transparentnosti v javnem naročanju?

DA
NE
Da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo dano naročilo, njegov natančen obseg in si dane pogoje razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno naročilo.
Da se ponudniki med sabo lahko dogovarjajo.
Načelo transparentnosti v postopkih javnega naročanja ni pomembno.

5. V zvezi z javnim naročilom prenove in posodobitve IT infrastrukture v bolnišnici se je postavilo vprašanje, ali je naročnik razpisno dokumentacijo pripravil dovolj transparentno. Kaj zahteva načelo transparentnosti javnega naročanja?

DA
NE
Da so vsi pogoji, zahteve in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako.
Da so vsi pogoji, zahteve in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da lahko vsi ponudniki razumejo njihov obseg in jih razlaga enako.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Naročnik je pri zavrnitvi vseh ponudb za hematološki analizator navedel, da se je spremenil njegov obseg dela, zaradi česar potrebuje analizator drugačne zmogljivosti. Kako so določeni kriteriji za ugotavljanje ustreznosti obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Z ZJN-3
Izoblikovala jih je Državna revizijska komisija skozi svojo prakso
Ti kriteriji niso določeni

2. V postopku javnega naročanja za nujno reševalno vozilo z medicinsko opremo je ponudnik predložil pomanjkljivo ponudbo. Ali sme ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb dopolniti ali popraviti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila?

DA
NE
Po roku za oddajo ponudb dopolnitve in popravki ponudbe v nobenem primeru niso dovoljene.
Izjemoma lahko, a le v primeru popravka ali dopolnitve očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba.
Popravki so dovoljeni le izjemoma, če gre za očitne napake. So pa dovoljene dopolnitve, če na te pozove naročnik, ker ni prejel dovolj informacij o tehničnih specifikacijah iz ponudnikove oddane dokumentacije.

3. Ali je ponudba dopustna, če je v tehnični dokumentaciji naročnika zahtevana zolendronska kislina, 4mg/100ml raztopine za infundiranje, ponudnik pa ponudi Zometa ampule 4mg/5ml?

DA
NE
Da, če je količina učinkovine enaka.
Ne, saj pripravek ni enak zahtevanemu in tako ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika.

4. Ali lahko naročnik pri oddaji javnega naročila za opremo za komuniciranje med zdravstvenimi delavci iz razlogov na svoji strani zavrne vse ponudbe ter po tem za isti predmet začne nov postopek javnega naročanja?

DA
NE
Naročnik lahko zavrne vse ponudbe pod pogojem, da ugotovi, da ne potrebuje predmeta javnega naročila ali v primeru, da vrednost predmeta, ki ga potrebuje, presega njegova zagotovljena sredstva. Iz tega razloga ne sme začeti novega postopka za isti predmet.
Da, vendar mora ponudnike obvestiti o razlogih za takšno odločitev in o tem, da bo začel nov postopek. Nov postopek pa lahko začne le pod pogojem, da so se okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe, bistveno spremenile.

5. Naročnik (npr. Medicinska fakulteta) v razpisni dokumentaciji za javno naročilo zahteva, da pomnoževanje klonov, sekvenciranje in analiza podatkov poteka avtomatizirano v enem aparatu. Da bo ponudba dopustna, mora ponudnik ponuditi:

DA
NE
En aparat, v katerem vsi našteti procesi potekajo avtomatizirano.
Sistem med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav (aparatur), ki sestavljajo funkcionalno celoto in ki avtomatizirano izvajajo vse naštete procese.
Več ločenih aparatov, ki se med seboj funkcionalno dopolnjujejo.

4. KONCESIJE

1. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

2. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

3. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

4. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

5. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.