POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. V postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila za obvezilni material za bolnišnico je naročnik prekoračil rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Kdaj se šteje, da je v primeru molka naročnika predrevizijski postopek končan?

DA
NE
Kadar poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo.
Kadar poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je vlagatelj vložil popolni zahtevek za revizijo.

2. V odločitvi o oddaji naročila materiala za radiološko dejavnost je naročnik (splošna bolnišnica) naredil napako v delu, ki vsebuje pravni pouk, in sicer je napačno navedel višino takse, ki jo mora ponudnik plačati, če želi vložiti zahtevek za revzijo. Ponudnik oziroma vlagatelj zahtevka je pravauka stranka, ki se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter se je ravnal po pravnem pouku, navedenem v naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila. Ali lahko splošna bolnišnica zavrže zahtevek za revzijo, ker vlagatelj ni vplačal pravilne višine takse?

DA
NE
Višina takse je zakonsko urejena, kar pomeni, da ima ponudnik dostop do točne informacije. Iz tega izhaja, da lahko naročnik zavrže zahtevek za revizijo, ker ponudnik ne vplača pravilne višine takse.
Napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njemu ravna, zato zahtevka za revizijo ni dovoljeno zavreči brez poziva vlagatelju k doplačilu takse.
Izjemoma lahko, saj gre za ponudnika, ki je pravauka stranka in se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter je seznanjen s pravilno višino takse.

3. V postopku pravnega varstva javnega naročanja za nakup in vzdrževanje sistema za forenzično sekveniranje DNA se je Državna revizijska komisija srečala s strokovnim vprašanjem, za odgovor na katerega sama nima ustreznega znanja. Pri strokovnih vprašanjih, ki zahtevajo strokovno mnenje, se Državna komisijska komisija obrne na:

DA
NE
Izvedenko/ izvedenca za vsakokratno strokovno področje
Naročnika javnega naročila
Zaposlene v medicini dela
Ponudnika javnega naročila

4. Vlagatelj je umaknil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup in vzdrževanje RTG aparata. Ali se umik zahtevka za revizijo šteje za brezpredmeten, če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo?

DA
NE
Da
Ne
Ne pri vseh, temveč le pri tistih odločitvah Državne revizijske komisije, ki so pravnomočne

5. Ali lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev glede oddaje naročila tudi v sklopih, za katere ni predložil ponudbe (primer: naročnik oddaja javno naročilo zdravil v več sklopih, vlagatelj pa izpodbija odločitev o oddaji naročila tudi v sklopih, v katerih ni predložil ponudbe, saj se naročnikove kršitve ponavljajo tudi v teh sklopih)?

DA
NE
Ne, v skladu s 14. členom ZPVPJN, mu v teh sklopih ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
Da, če izkaže, da mu je ali bi mu lahko tudi v teh sklopih nastala škoda.

2. SPLOŠNO

1. Kako lahko naročnik opraviči razpisno zahtevo, s katero naroča določen predmet javnega naročila (na primer diagnostični medicinski aparat, ki izvaja točno določene teste) in ne tistega, ki ga ponuja določen potencialni ponunik (torej po mnenju ponudnika – primerljivega z zahtevanim)?

DA
NE
Naročnik je svoboden pri oblikovanju razpisnih zahtev, saj je strokovnjak na področju predmeta javnega naročila.
Naročnik lahko to opraviči z objektivno opravičljivimi razlogi.

2. Ali lahko Državna revizijska komisija v primeru vloženega zahtevka za revizijo vsebinsko presoja vprašanje, kakšna so naročnikova zagotovljena sredstva (za javno naročilo zdravil), ob predpostavki, da je omejitev višine teh sredstev objektivno preverljiva pred potekom roka za oddajo ponudb?

DA
NE
Ne, to je okoliščina, ki sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje.
Lahko, kadar se ekonomsko najugodnejša ponudba ne določi zgolj na podlagi cene.
Državna revizijska komisija lahko odloči, da zagotovljena sredstva niso bila primerna predmetu, za katerega se je oddajalo javno naročilo.

3. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali lahko naročnik začne novi postopek javnega naročanja za isti predmet naročanja, kljub vloženemu zahtevku za revizijo?

DA
NE
Da
Ne
Ne, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

4. Ali je mogoče šteti tehnične zahteve predmeta javnega naročila (na primer zahtevo, da mora imeti analitski sistem za biokemijo in imunokemijo programsko opremo, ki bo naročniku omogočala medlaboratorijsko primerjavo kontrole kakovosti) kot pogoj za sodelovanje, v smislu 76. čl. ZJN-3?

DA
NE
Izpolnjevanje tehničnih zahtev za predmet javnega naročila je mogoče šteti kot pogoj za sodelovanje, v smislu 76. člena ZJN-3, če je tako določil naročnik v razpisni dokumentaciji.
Tehnične zahteve predmeta javnega naročila ni mogoče šteti kot pogojev za sodelovanje v smislu 76. člena ZJN-3.

5. Bolnišnica naroča točno določeno zdravilo. Potencialni ponudnik naročniku preko Portala javnih naročil postavi vprašanje, ali lahko namesto naročenega zdravila ponudi drugo, enakovredno zdravilo, čemur naročnik pritrdi. Ali se infomacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, preko Portala javnih naročil, štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila?

DA
NE
Da, v skladu z prvim odstavkom 67. člena ZJN-3.
Ne, kot del dokumentacije se lahko štejejo le informacije, ki so vsebovane v razpisni dokumentaciji.
Lahko, če ponudnik izkaže, da je brez takšnih dodatkov razpisna dokumentacija nepopolna.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali lahko naročnik izbere ponudbo za predmet (na primer blazine za ogrevanje bolnika), ki ustreza nekaterim elementom preverjanja, a ne ustreza (vsem) tehničnim specifikacijam, določenim v razpisni dokumentaciji (na primer zahtevani velikosti blazine in površini ogrevanja)?

DA
NE
Da, tudi po roku za oddajo ponudb lahko naročnik spreminja tehnične specifikacije, vendar mora o tem primerno obvestiti potencialne ponudnike.
Ne, v kolikor je naročnik želel določiti drugačne tehnične specifikacije, bi to moral jasno določiti (že) v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za oddajo ponudb.
Da, če z objektivno opravičljivimi razlogi opraviči, zakaj bodo zadostovale drugačne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

2. Ali je ponudba dopustna, če je v tehnični dokumentaciji naročnika zahtevana zolendronska kislina, 4mg/100ml raztopine za infundiranje, ponudnik pa ponudi Zometa ampule 4mg/5ml?

DA
NE
Da, če je količina učinkovine enaka.
Ne, saj pripravek ni enak zahtevanemu in tako ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika.

3. Zavod za opravljanje zdravstvene dejavnosti je dolžan podati razlago, s katero utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi ponudbe posameznega neuspešnega ponudnika. Kako obsežna mora biti le-ta? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Obrazložitev odločitve mora zajemati vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemanju odločitve.
Vsebovati mora jasne in nedvoumne razloge naročnika, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve.
Organu pravnega varstva mora omogočati presojo zakonitosti odločitve.

4. Naročnik je pri zavrnitvi vseh ponudb za hematološki analizator navedel, da se je spremenil njegov obseg dela, zaradi česar potrebuje analizator drugačne zmogljivosti. Kako so določeni kriteriji za ugotavljanje ustreznosti obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Z ZJN-3
Izoblikovala jih je Državna revizijska komisija skozi svojo prakso
Ti kriteriji niso določeni

5. V postopku javnega naročanja za nujno reševalno vozilo z medicinsko opremo je ponudnik predložil pomanjkljivo ponudbo. Ali sme ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb dopolniti ali popraviti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila?

DA
NE
Po roku za oddajo ponudb dopolnitve in popravki ponudbe v nobenem primeru niso dovoljene.
Izjemoma lahko, a le v primeru popravka ali dopolnitve očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba.
Popravki so dovoljeni le izjemoma, če gre za očitne napake. So pa dovoljene dopolnitve, če na te pozove naročnik, ker ni prejel dovolj informacij o tehničnih specifikacijah iz ponudnikove oddane dokumentacije.

4. KONCESIJE

1. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

2. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

3. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

4. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

5. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.