POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. V postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila za obvezilni material za bolnišnico je naročnik prekoračil rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Kdaj se šteje, da je v primeru molka naročnika predrevizijski postopek končan?

DA
NE
Kadar poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo.
Kadar poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je vlagatelj vložil popolni zahtevek za revizijo.

2. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila slikovne diagnostične naprave podal napačen pravni pouk. Kakšna je ustaljena praksa Državne revizijske komisije v primeru napačnega pravnega pouka danega s strani naročnika?

DA
NE
Napaka ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem.
Vlagatelj je dolžan poznati zahteve in roke v zvezi s pravnim varstvom in se po njih ravnati kljub napačnem pravnem pouku naročnika, sicer se zahtevek za revizijo zavrže.

3. V odločitvi o oddaji naročila materiala za radiološko dejavnost je naročnik (splošna bolnišnica) naredil napako v delu, ki vsebuje pravni pouk, in sicer je napačno navedel višino takse, ki jo mora ponudnik plačati, če želi vložiti zahtevek za revzijo. Ponudnik oziroma vlagatelj zahtevka je pravauka stranka, ki se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter se je ravnal po pravnem pouku, navedenem v naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila. Ali lahko splošna bolnišnica zavrže zahtevek za revzijo, ker vlagatelj ni vplačal pravilne višine takse?

DA
NE
Višina takse je zakonsko urejena, kar pomeni, da ima ponudnik dostop do točne informacije. Iz tega izhaja, da lahko naročnik zavrže zahtevek za revizijo, ker ponudnik ne vplača pravilne višine takse.
Napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njemu ravna, zato zahtevka za revizijo ni dovoljeno zavreči brez poziva vlagatelju k doplačilu takse.
Izjemoma lahko, saj gre za ponudnika, ki je pravauka stranka in se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter je seznanjen s pravilno višino takse.

4. Določba 20. člena ZPVPJN določa, da je možno na Državno revzijsko komisijo vložiti predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja ali zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Kdo lahko vloži takšen predlog na Državno revizijsko komisijo?

DA
NE
Ponudnik predmeta javnega naročila
Naročnik
Ponudnik predmeta javnega naročila in naročnik

5. Ali lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev glede oddaje naročila tudi v sklopih, za katere ni predložil ponudbe (primer: naročnik oddaja javno naročilo zdravil v več sklopih, vlagatelj pa izpodbija odločitev o oddaji naročila tudi v sklopih, v katerih ni predložil ponudbe, saj se naročnikove kršitve ponavljajo tudi v teh sklopih)?

DA
NE
Ne, v skladu s 14. členom ZPVPJN, mu v teh sklopih ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
Da, če izkaže, da mu je ali bi mu lahko tudi v teh sklopih nastala škoda.

2. SPLOŠNO

1. Ali je mogoče šteti tehnične zahteve predmeta javnega naročila (na primer zahtevo, da mora imeti analitski sistem za biokemijo in imunokemijo programsko opremo, ki bo naročniku omogočala medlaboratorijsko primerjavo kontrole kakovosti) kot pogoj za sodelovanje, v smislu 76. čl. ZJN-3?

DA
NE
Izpolnjevanje tehničnih zahtev za predmet javnega naročila je mogoče šteti kot pogoj za sodelovanje, v smislu 76. člena ZJN-3, če je tako določil naročnik v razpisni dokumentaciji.
Tehnične zahteve predmeta javnega naročila ni mogoče šteti kot pogojev za sodelovanje v smislu 76. člena ZJN-3.

2. Zdravstveni dom želi naročiti specifični aparat, za katerega na trgu ne obstaja splošen naziv oziroma opredelitev. Kdaj (izjemoma) lahko v tehničnih specifikacijah predmeta javnega naročila navede določeno izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo ter s tem da prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izloči?

DA
NE
Take navedbe so izjemoma dovoljene, če v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«.
V skladu z načelom preglednosti so takšne navedbe vedno dovoljene, saj omogočijo naročniko jasnejšo opredelitev predmeta javnega naročila.
Takšne navedbe niso dovoljene. ZJN-3 pri tem ne dovoljuje izjem.

3. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v postopku javnega naročanja za nakup dializnega materiala. Ali lahko naročnik, kljub vloženemu zahtevku za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila?

DA
NE
Da, vedno
Ne
Da, vendar ne sme zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ter načeloma tudi ne začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročila.

4. V postopku oddaje javnega naročila za reagente in drug potrošni material za izvajanje biokemijskih preiskav se je postavilo vprašanje dopustnosti dopolnjevanja oziroma spreminjanja ponudbe. Označite, katerih delov ponudbe ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati po oddaji ponudbe (možnih je več pravilnih odgovorov):

DA
NE
Svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril.
Tistega dela ponudbe, ki se ne veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.
Tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

5. Kateri področni zakon je treba pri javnem naročanju zdravil upoštevati v zvezi z dovoljenjem za promet zdravil?

DA
NE
Ponujeno zdravilo mora imeti dovoljenje za promet v skladu z Zakonom o zdravilih ali dovoljenje za promet po centraliziranem postopku ali po postopku z medsebojnim priznavanjem v skladu s predpisi Evropske unije.
Treba je upoštevati Zakon o javnem naročanju.
Treba je upoštevati Zakon o varstvu potrošnikov.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali lahko naročnik razpisno zahtevo glede lastnosti predmeta javnega naročila (na primer dolžine dozirnih pumpic razkužila) postavi po poteku roka za oddajo ponudb?

DA
NE
Da
Ne
Da, v kolikor se najugodnejši ponudnik s tem strinja.

2. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

3. Ali predstavlja dejstvo, da je bila proizvodnja ponujenega izdelka za saniteto ukinjena, razlog za nedopustnost ponudbe?

DA
NE
Ne, če je možno dokazati, da bo izdelek dobavljiv v celotnem roku trajanja pogodbe oziroma okvirnega sporazuma.
Da, saj je s tem posel čezmerno negotov in je treba vedno izbirati ponudnika, ki ponuja izdelek, ki ga še vedno proizvaja.

4. Kadar naročnik (npr. bolnišnica) zahteva skladnost z lastnim ali zakonsko določenim protokolom testiranj različnih medicinskih pripomočkov ali opreme v javnem razpisu, lahko vsakega ponudnika, ki v oddani ponudbi ni izpolnil točno določenih kriterijev takega protokola testiranj, zavrne.

DA
NE
Drži.

5. Naročnik (npr. Medicinska fakulteta) v razpisni dokumentaciji za javno naročilo zahteva, da pomnoževanje klonov, sekvenciranje in analiza podatkov poteka avtomatizirano v enem aparatu. Da bo ponudba dopustna, mora ponudnik ponuditi:

DA
NE
En aparat, v katerem vsi našteti procesi potekajo avtomatizirano.
Sistem med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav (aparatur), ki sestavljajo funkcionalno celoto in ki avtomatizirano izvajajo vse naštete procese.
Več ločenih aparatov, ki se med seboj funkcionalno dopolnjujejo.

4. KONCESIJE

1. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

2. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

3. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

4. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

5. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.