POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se lahko zavrne zaradi napačno opredeljenih oz. nepomembnih dejstev, na podlagi katerih vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

DA
NE
Drži.

2. V odločitvi o oddaji naročila materiala za radiološko dejavnost je naročnik (splošna bolnišnica) naredil napako v delu, ki vsebuje pravni pouk, in sicer je napačno navedel višino takse, ki jo mora ponudnik plačati, če želi vložiti zahtevek za revzijo. Ponudnik oziroma vlagatelj zahtevka je pravauka stranka, ki se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter se je ravnal po pravnem pouku, navedenem v naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila. Ali lahko splošna bolnišnica zavrže zahtevek za revzijo, ker vlagatelj ni vplačal pravilne višine takse?

DA
NE
Višina takse je zakonsko urejena, kar pomeni, da ima ponudnik dostop do točne informacije. Iz tega izhaja, da lahko naročnik zavrže zahtevek za revizijo, ker ponudnik ne vplača pravilne višine takse.
Napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njemu ravna, zato zahtevka za revizijo ni dovoljeno zavreči brez poziva vlagatelju k doplačilu takse.
Izjemoma lahko, saj gre za ponudnika, ki je pravauka stranka in se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter je seznanjen s pravilno višino takse.

3. Kolikšna je višina takse, kadar se zahtevek za revzijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb, razpisno dokumentacijo ali na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo (primer: odločitev naročnika, s katero ni izbral nobenega ponudnika za naročilo materiala za interventno radiološko dejavnost)?

DA
NE
Določa se v skladu s tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN in znaša 1.000 eurov.
Takse v opisanem primeru ni mogoče zaračunati, zato je možna vložitev zahtevka za revzijo brez plačila takse.

4. Naročnik v nekaterih sklopih javnega naročila zdravil ni izbral nobene ponudbe. Ali lahko naročnik trdi, da določenemu ponudniku (vlagatelju zahtevka za revizijo), čigar ponudbo je izločil, ni nastala škoda, ker naročila ni oddal nikomur drugemu?

DA
NE
Lahko, saj se naročilo ni oddalo in zato ne bo prišlo do sklenitve pravnega posla, pri katerem bi lahko ponudnik ustvaril dobiček.
Ne, ponudniku čigar ponudbo je naročnik izločil, je treba priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revzijo zoper izločitev njegove ponudbe.

5. Vlagatelj je naročniku v zahtevku za revizijo očital nejasnost in nesmiselnost zahtev v razpisni dokumentaciji glede količine nabave merilnih vsadkov, ki so primerni za sterilizacijo in tako večkratno uporabni. Državni revizijski komisiji je predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke- plastičnega kirurga, ki naj bi pojasnil, kako se merilni vsadki v praksi uporabljajo. Katera izmed spodnjih trditev drži?

DA
NE
To je smiselno, saj je za odločitev o zatrjevanih kršitvah pomemben način uporabe merilnih vsadkov.
To je nepotrebno, saj način uporabe merilnih vsadkov ni v zvezi z jasnostjo zahtevanih količin, smiselnost teh količin pa je v domeni presoje naročnika.

2. SPLOŠNO

1. Ali sme naročnik v postopku javnega naročanja (za nakup farmacevtske substance) nesorazmerno omejevati konkurenco med ponudniki, oziroma možne ponudnike z izbiro in izvedbo postopka z namenom, da pridobi čim bolj ugodno ponudbo?

DA
NE
Da, saj je bistvo javnega naročanja izbira cenovno najugodnejše ponudbe.
Ne, pri izvajanju javnega naročanja mora naročnik ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

2. Potencialni ponudnik je naročniku na Portalu javnih naročil zastavil vprašanje v zvezi z medicinskim analitskim sistemom, ki je predmet naročila. Najpozneje do kdaj mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom zagotoviti vse dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente?

DA
NE
V skladu z načelom preglednosti morajo biti potencialni ponudniki, o vseh informacijah glede specifikacij predmeta javnega naročila in glede vseh dodatnih dokumentacij, obveščeni v razpisni dokumentaciji naročnika. Kasnejše dodajanje ter obveščanje je prepozno in nesprejemljivo.
Naročnik mora v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem potencialnim ponudnikom, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.
Naročnik lahko, če prejme zahtevo, vsem potecialnim ponudnikom, najkasneje do roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

3. Do katerega datuma lahko naročnik (npr. Onkološki inštitut) spreminja ali dopolnjuje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila?

DA
NE
Do roka za prejem ponudb.
Do datuma oddaje javnega naročila.

4. Naročnik, splošna bolnišnica, želi naročiti aparat, ki bo izvajal testa A in B, vendar dopušča možnost, da bi bilo namesto enega od testov (odvisno od rešitve ponudnikov) boljše izvajanje testa C, zato želi temu ustrezno izvesti naročilo. Ali so variantne ponudbe (ponudbe, kjer mora ponudnik ponuditi lastne specifične rešitve in naročnik določi le minimalne zahteve) dovoljene pri javnih naročilih?

DA
NE
Da, če jih naročnik dopušča.
Ne, variantne ponudbe niso dopustne, saj z njimi ni dovolj natančno in jasno določen predmet javnega naročila.
Da, variantne ponudbe so vedno dovoljene.

5. Pravila javnega naročanja določajo:

DA
NE
Katero blago naročnik sme nabaviti
Kako naj naročnik nabavi blago, vendar ne kaj naj nabavi.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali predstavlja dejstvo, da je bila proizvodnja ponujenega izdelka za saniteto ukinjena, razlog za nedopustnost ponudbe?

DA
NE
Ne, če je možno dokazati, da bo izdelek dobavljiv v celotnem roku trajanja pogodbe oziroma okvirnega sporazuma.
Da, saj je s tem posel čezmerno negotov in je treba vedno izbirati ponudnika, ki ponuja izdelek, ki ga še vedno proizvaja.

2. Ali lahko naročnik izbere ponudbo za predmet (na primer blazine za ogrevanje bolnika), ki ustreza nekaterim elementom preverjanja, a ne ustreza (vsem) tehničnim specifikacijam, določenim v razpisni dokumentaciji (na primer zahtevani velikosti blazine in površini ogrevanja)?

DA
NE
Da, tudi po roku za oddajo ponudb lahko naročnik spreminja tehnične specifikacije, vendar mora o tem primerno obvestiti potencialne ponudnike.
Ne, v kolikor je naročnik želel določiti drugačne tehnične specifikacije, bi to moral jasno določiti (že) v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za oddajo ponudb.
Da, če z objektivno opravičljivimi razlogi opraviči, zakaj bodo zadostovale drugačne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

3. Naročnik, Univerzitetni klinični center, oddaja javno naročilo za nabavo laserja. Ob tem je skladno s svojimi potrebami določil, da mora imeti predmet javnega naročila stopalko za aktivacijo, kar so morali ponudniki izkazati v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik predmeta javnega naročila je v ponudbeni dokumentaciji pomanjkljivo opisal ponujeni predmet in je izpustil del, ki govori o stopalki. Ali lahko naročnik to dejstvo preveri sam? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Skladno z drugim in petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe oz. lahko v primeru nepopolnih informacij določena dejstva preveri sam.
Naročniku takšnega dejstva ni treba preverjati, saj ponudnik ni uspel izkazati, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa naročnik pri tem ne sme kršiti načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti.
Naročnik ne sme tega dejstva v nobenem primeru preveriti sam. V tem primeru mora pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe.

4. Naročnik je v tehničnih specifikacijah mamografskega aparata, ki ga naroča določil minimalne zahtevane kote rotacije slikanja, v smislu obračanja slikanja v pozitivno in negativno smer. Ali lahko naročnik izbere ponudbo, ki ne izpolnjuje zahtevanih stopinj rotacije v pozitivno in negativno smer, vendar pa pokriva dovolj velik polni kot rotacije glede na potrebe naročnika?

DA
NE
Da, če ponudnik izkaže, da predmet njegove ponudbe ustreza potrebam naročnika ne glede na to, da ne izpolnjuje zahtevanih stopinj rotacije v pozitivno in negativno smer.
Da, naročnik je svoboden pri odločitvi glede izpolnjevanja zahtev, saj je strokovnjak na področju predmeta javnega naročila.
Ne, če se tehnične lastnosti opredelijo z minimalnimi razponi rotacije v pozitivno in negativno smer ter ponudnikov aparat teh zahtev ne izpolnjuje, naročnik ne more šteti takšne ponudbe za dopustno.

5. Naročnik vodi postopek javnega naročanja za avtomatiziran lekarniški sistem skladiščenja zdravil. Ali lahko v postopku določi tudi merila, ki s predmetom javnega naročila niso povezana?

DA
NE
Lahko, če to upraviči z objektivno utemeljenimi razlogi.
Lahko, saj ima naročnik kot strokovnjak na področju predmeta javnega naročila prosto presojo pri določitvi meril.
Ne, saj s tem krši načelo sorazmernosti in lahko ponudnike neupravičeno diskriminira.

4. KONCESIJE

1. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

2. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

3. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

4. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

5. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.