POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Ali lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev glede oddaje naročila tudi v sklopih, za katere ni predložil ponudbe (primer: naročnik oddaja javno naročilo zdravil v več sklopih, vlagatelj pa izpodbija odločitev o oddaji naročila tudi v sklopih, v katerih ni predložil ponudbe, saj se naročnikove kršitve ponavljajo tudi v teh sklopih)?

DA
NE
Ne, v skladu s 14. členom ZPVPJN, mu v teh sklopih ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
Da, če izkaže, da mu je ali bi mu lahko tudi v teh sklopih nastala škoda.

2. V postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila za obvezilni material za bolnišnico je naročnik prekoračil rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Kdaj se šteje, da je v primeru molka naročnika predrevizijski postopek končan?

DA
NE
Kadar poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo.
Kadar poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je vlagatelj vložil popolni zahtevek za revizijo.

3. Kolikšna je višina takse, kadar se zahtevek za revzijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb, razpisno dokumentacijo ali na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo (primer: odločitev naročnika, s katero ni izbral nobenega ponudnika za naročilo materiala za interventno radiološko dejavnost)?

DA
NE
Določa se v skladu s tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN in znaša 1.000 eurov.
Takse v opisanem primeru ni mogoče zaračunati, zato je možna vložitev zahtevka za revzijo brez plačila takse.

4. Kadar naročnik (na primer pri naročanju razkužil za uporabo v bolnišničnem okolju) z razpisnimi zahtevami neupravičeno omejuje konkurenco, vlagatelj pa to v revizijskem postopku dokaže, lahko DKOM stori naslednje:

DA
NE
V kolikor je naročnikovo ravnanje transparentno, lahko DKOM zavrne zahtevek za revizijo.
DKom razveljavi nezakonita določila razpisne dokumentacije in da naročniku napotke za ustrezno ravnanje, v kolikor bo nadaljeval postopek javnega naročanja.

5. Vlagatelj je naročniku v zahtevku za revizijo očital nejasnost in nesmiselnost zahtev v razpisni dokumentaciji glede količine nabave merilnih vsadkov, ki so primerni za sterilizacijo in tako večkratno uporabni. Državni revizijski komisiji je predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke- plastičnega kirurga, ki naj bi pojasnil, kako se merilni vsadki v praksi uporabljajo. Katera izmed spodnjih trditev drži?

DA
NE
To je smiselno, saj je za odločitev o zatrjevanih kršitvah pomemben način uporabe merilnih vsadkov.
To je nepotrebno, saj način uporabe merilnih vsadkov ni v zvezi z jasnostjo zahtevanih količin, smiselnost teh količin pa je v domeni presoje naročnika.

2. SPLOŠNO

1. Naročnik vodi postopek javnega naročanja za material zdravstvene nege. Kako mora naročnik predmet javnega naročila opredeliti v razpisni dokumentaciji?

DA
NE
Z zahtevami, ki so vezane na vsebino javnega naročila, opredeljene s tehničnimi specifikacijami ter oblikovane v skladu z veljavnimi predpisi.
Naročnik ima proste roke pri izbiri pogojev za javno naročilo.
Predmeta javnega naročila ni treba opredeliti natančno, ker se lahko naročnik in izbrani ponudnik o tem naknadno dogovorita.

2. Ali lahko naročnik v razpisni dokumentaciji dopusti ponudbo originalnega biološkega zdravila ali podobnega biološkega zdravila kot medsebojno zamenljivih?

DA
NE
Da, ker naročnik pri oblikovanju predmeta javnega naročila uživa visoko stopnjo avtonomije, poleg tega pa dopustitev ponudbe zamenljivih zdravil ponudnikom ne povzroča škode.
Da, vendar le v primeru, če je naročnik ravnal tako tudi v preteklih istovrstnih postopkih javnega naročanja.

3. Zakaj je pomembno načelo transparentnosti v javnem naročanju?

DA
NE
Da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo dano naročilo, njegov natančen obseg in si dane pogoje razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno naročilo.
Da se ponudniki med sabo lahko dogovarjajo.
Načelo transparentnosti v postopkih javnega naročanja ni pomembno.

4. Kdaj morajo biti testi ustreznosti predmeta naročila in njihovi rezultati (npr. za obstojnost zdravila v ampulah) izvedeni v neodvisni instituciji?

DA
NE
Ko to zahteva naročnik in to jasno določi v razpisni dokumentaciji javnega naročila.
Vedno.

5. Po sprejemu odločitve o oddaji naročila za medicinsko opremo za endoskopije je neizbrani ponudnik zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. V takem primeru mora naročnik ponudniku, ki je oddal dopustno ponudbo dovoliti vpogled v izbrano ponudbo, razen v tiste dele, ki so posebej opredeljeni v Zakonu o javnem naročanju in, ki predstavljajo poslovno skrivnost, osebne ali tajne podatke.

DA
NE
Drži.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali lahko naročnik razpisno zahtevo glede lastnosti predmeta javnega naročila (na primer dolžine dozirnih pumpic razkužila) postavi po poteku roka za oddajo ponudb?

DA
NE
Da
Ne
Da, v kolikor se najugodnejši ponudnik s tem strinja.

2. Ali lahko naročnik po roku za predložitev ponudb spreminja ali širi obseg naročila (na primer tako, da namesto 100 škatlic tablet zahteva dobavo 200 škatlic)?

DA
NE
Ne, razpisna dokumentacija (vključno z obsegom naročila) postane s potekom roka za oddajo ponudb nespremenljiva. Naročnik lahko kasneje, pod pogoji iz 95. člena ZJN-3 spremeni obseg sklenjene pogodbe.
Da, razpisna dokumentacija se lahko spreminja po roku za oddajo ponudb, a ne sme širiti obsega naročila.
Ne, razpisna dokumentacija in obseg sklenjene pogodbe se po roku za predložitev ponudb ne smeta spreminjati ali širiti.

3. Če proizvajalec spremeni kataloško številko gotovega kosa sanitetnega materiala (torej še vedno proizvaja enak izdelek vendar pod drugo kataloško številko), katero številko je ponudnik dolžan zapisati v ponudbo?

DA
NE
Vseeno je, saj morebitna nepravilna navedba kataloške številke ne more vplivati na dopustnost ponudbe.
Novo, saj kataloška številka predstavlja vodilo naročniku pri ugotavljanju, točno kateri izdelek so ponudniki ponudili.

4. Naročnik je v tehničnih specifikacijah mamografskega aparata, ki ga naroča določil minimalne zahtevane kote rotacije slikanja, v smislu obračanja slikanja v pozitivno in negativno smer. Ali lahko naročnik izbere ponudbo, ki ne izpolnjuje zahtevanih stopinj rotacije v pozitivno in negativno smer, vendar pa pokriva dovolj velik polni kot rotacije glede na potrebe naročnika?

DA
NE
Da, če ponudnik izkaže, da predmet njegove ponudbe ustreza potrebam naročnika ne glede na to, da ne izpolnjuje zahtevanih stopinj rotacije v pozitivno in negativno smer.
Da, naročnik je svoboden pri odločitvi glede izpolnjevanja zahtev, saj je strokovnjak na področju predmeta javnega naročila.
Ne, če se tehnične lastnosti opredelijo z minimalnimi razponi rotacije v pozitivno in negativno smer ter ponudnikov aparat teh zahtev ne izpolnjuje, naročnik ne more šteti takšne ponudbe za dopustno.

5. Naročnik vodi postopek javnega naročanja za avtomatiziran lekarniški sistem skladiščenja zdravil. Ali lahko v postopku določi tudi merila, ki s predmetom javnega naročila niso povezana?

DA
NE
Lahko, če to upraviči z objektivno utemeljenimi razlogi.
Lahko, saj ima naročnik kot strokovnjak na področju predmeta javnega naročila prosto presojo pri določitvi meril.
Ne, saj s tem krši načelo sorazmernosti in lahko ponudnike neupravičeno diskriminira.

4. KONCESIJE

1. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

2. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

3. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

4. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

5. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.