POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Ponudnik je vložil zahtevek za revizijo za sklop javnega naročila, ki se nanaša na baktericidne filtre, pri čemer ni ustrezno izkazal možnosti nastanka škode. Kaj se zgodi, če Državna revizijska komisija ugotovi, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo?

DA
NE
Zahtevek za revizijo Državna revizijska komisija s sklepom zavrže.
Vlagatelja pozove, naj zagotovi izpolnjevanje aktivne legitimacije.
Izkazovanje aktivne legitimacije v revizijskem postopku ni pomembno, zato Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vsebinsko obravnava.

2. Kaj se ščiti z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti?

DA
NE
Interes vseh ponudnikov
Javni interes
Interes neizbranih ponudnikov

3. V odločitvi o oddaji naročila materiala za radiološko dejavnost je naročnik (splošna bolnišnica) naredil napako v delu, ki vsebuje pravni pouk, in sicer je napačno navedel višino takse, ki jo mora ponudnik plačati, če želi vložiti zahtevek za revzijo. Ponudnik oziroma vlagatelj zahtevka je pravauka stranka, ki se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter se je ravnal po pravnem pouku, navedenem v naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila. Ali lahko splošna bolnišnica zavrže zahtevek za revzijo, ker vlagatelj ni vplačal pravilne višine takse?

DA
NE
Višina takse je zakonsko urejena, kar pomeni, da ima ponudnik dostop do točne informacije. Iz tega izhaja, da lahko naročnik zavrže zahtevek za revizijo, ker ponudnik ne vplača pravilne višine takse.
Napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njemu ravna, zato zahtevka za revizijo ni dovoljeno zavreči brez poziva vlagatelju k doplačilu takse.
Izjemoma lahko, saj gre za ponudnika, ki je pravauka stranka in se že vrsto let prijavlja na javna naročila ter je seznanjen s pravilno višino takse.

4. Ali se v predrevizijskem in revizijskem postopku zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (na primer za oskrbo z zdravili, galenskimi pripravki in medicinskimi plini) lahko presojajo vse očitane kršitve?

DA
NE
Da. Vse kršitve se lahko obravnavajo na vseh stopnjah postopka.
Ne, ne morejo se presojati kršitve, na katere bi lahko kateri od ponudnikov prek portala javnih naročil naročnika opozoril, pa te možnosti ni uporabil.
Ne, presojajo se lahko le hujše kršitve.

5. Ali lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev glede oddaje naročila tudi v sklopih, za katere ni predložil ponudbe (primer: naročnik oddaja javno naročilo zdravil v več sklopih, vlagatelj pa izpodbija odločitev o oddaji naročila tudi v sklopih, v katerih ni predložil ponudbe, saj se naročnikove kršitve ponavljajo tudi v teh sklopih)?

DA
NE
Ne, v skladu s 14. členom ZPVPJN, mu v teh sklopih ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
Da, če izkaže, da mu je ali bi mu lahko tudi v teh sklopih nastala škoda.

2. SPLOŠNO

1. Naročnik vodi postopek javnega naročanja za material zdravstvene nege. Kako mora naročnik predmet javnega naročila opredeliti v razpisni dokumentaciji?

DA
NE
Z zahtevami, ki so vezane na vsebino javnega naročila, opredeljene s tehničnimi specifikacijami ter oblikovane v skladu z veljavnimi predpisi.
Naročnik ima proste roke pri izbiri pogojev za javno naročilo.
Predmeta javnega naročila ni treba opredeliti natančno, ker se lahko naročnik in izbrani ponudnik o tem naknadno dogovorita.

2. Potencialni ponudnik je naročniku na Portalu javnih naročil zastavil vprašanje v zvezi z medicinskim analitskim sistemom, ki je predmet naročila. Najpozneje do kdaj mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom zagotoviti vse dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente?

DA
NE
V skladu z načelom preglednosti morajo biti potencialni ponudniki, o vseh informacijah glede specifikacij predmeta javnega naročila in glede vseh dodatnih dokumentacij, obveščeni v razpisni dokumentaciji naročnika. Kasnejše dodajanje ter obveščanje je prepozno in nesprejemljivo.
Naročnik mora v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem potencialnim ponudnikom, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.
Naročnik lahko, če prejme zahtevo, vsem potecialnim ponudnikom, najkasneje do roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

3. Kateri področni zakon je treba pri javnem naročanju zdravil upoštevati v zvezi z dovoljenjem za promet zdravil?

DA
NE
Ponujeno zdravilo mora imeti dovoljenje za promet v skladu z Zakonom o zdravilih ali dovoljenje za promet po centraliziranem postopku ali po postopku z medsebojnim priznavanjem v skladu s predpisi Evropske unije.
Treba je upoštevati Zakon o javnem naročanju.
Treba je upoštevati Zakon o varstvu potrošnikov.

4. Ali sme naročnik v postopku javnega naročanja (za nakup farmacevtske substance) nesorazmerno omejevati konkurenco med ponudniki, oziroma možne ponudnike z izbiro in izvedbo postopka z namenom, da pridobi čim bolj ugodno ponudbo?

DA
NE
Da, saj je bistvo javnega naročanja izbira cenovno najugodnejše ponudbe.
Ne, pri izvajanju javnega naročanja mora naročnik ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

5. Naročnik je pri oddaji javnega naročila za nakup zdravil zagrešil napako. Na to je opozoril vse ponudnike po elektronski pošti. Ali lahko ponudniki takšno obvestilo štejejo za nesprejemljivo in brez pravne veljave, ker ni bilo poslano kot uradni dokument?

DA
NE
Ponudniki se ne morejo sklicevati na kršitev pri vročanju, če so se z vsebino sporočila kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko lahko seznanili. Namen vročitve je namreč seznanitev s pisanjem in ne zadoščanje formalnim pogojem.
Lahko. Naročniki morajo upoštevati formalne pogoje vročanja, saj brez njih ni mogoča popolna, pravočasna in pravilna seznanitev ponudnikov s poslanim obvestilom.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Zavod za opravljanje zdravstvene dejavnosti je dolžan podati razlago, s katero utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi ponudbe posameznega neuspešnega ponudnika. Kako obsežna mora biti le-ta? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Obrazložitev odločitve mora zajemati vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemanju odločitve.
Vsebovati mora jasne in nedvoumne razloge naročnika, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve.
Organu pravnega varstva mora omogočati presojo zakonitosti odločitve.

2. Naročnik je pri zavrnitvi vseh ponudb za hematološki analizator navedel, da se je spremenil njegov obseg dela, zaradi česar potrebuje analizator drugačne zmogljivosti. Kako so določeni kriteriji za ugotavljanje ustreznosti obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Z ZJN-3
Izoblikovala jih je Državna revizijska komisija skozi svojo prakso
Ti kriteriji niso določeni

3. Ali lahko naročnik po roku za predložitev ponudb spreminja ali širi obseg naročila (na primer tako, da namesto 100 škatlic tablet zahteva dobavo 200 škatlic)?

DA
NE
Ne, razpisna dokumentacija (vključno z obsegom naročila) postane s potekom roka za oddajo ponudb nespremenljiva. Naročnik lahko kasneje, pod pogoji iz 95. člena ZJN-3 spremeni obseg sklenjene pogodbe.
Da, razpisna dokumentacija se lahko spreminja po roku za oddajo ponudb, a ne sme širiti obsega naročila.
Ne, razpisna dokumentacija in obseg sklenjene pogodbe se po roku za predložitev ponudb ne smeta spreminjati ali širiti.

4. Naročnik je eno od prejetih ponudb za razkužila zavrnil kot nedopustno. Kaj od navedenega ne predstavlja elementa dopustnosti ponudbe? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila
Ponudba je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija
Ponudba mora ustrezati večini zahtev naročnika
Cena presega zagotovljena sredstva naročnika

5. Ali tehnične specifikacije predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji?

DA
NE
Da
Ne
Da, vendar le pri javnih naročilih storitev

4. KONCESIJE

1. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

2. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

3. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

4. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

5. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.