POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. V postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila za obvezilni material za bolnišnico je naročnik prekoračil rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Kdaj se šteje, da je v primeru molka naročnika predrevizijski postopek končan?

DA
NE
Kadar poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo.
Kadar poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je vlagatelj vložil popolni zahtevek za revizijo.

2. Naročnik v nekaterih sklopih javnega naročila zdravil ni izbral nobene ponudbe. Ali lahko naročnik trdi, da določenemu ponudniku (vlagatelju zahtevka za revizijo), čigar ponudbo je izločil, ni nastala škoda, ker naročila ni oddal nikomur drugemu?

DA
NE
Lahko, saj se naročilo ni oddalo in zato ne bo prišlo do sklenitve pravnega posla, pri katerem bi lahko ponudnik ustvaril dobiček.
Ne, ponudniku čigar ponudbo je naročnik izločil, je treba priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revzijo zoper izločitev njegove ponudbe.

3. Ali ima podjetje, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za dobavo aparata za sekveniranje 2. generacije (NGS), aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v katerega ni bilo povabljeno in katerega predmet je aparat NGS?

DA
NE
Ne, ker ni sodelovalo v postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Da, saj je to dovolj za izkaz obstoja interesa za dodelitev javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne najave.

4. Ali se v predrevizijskem in revizijskem postopku zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (na primer za oskrbo z zdravili, galenskimi pripravki in medicinskimi plini) lahko presojajo vse očitane kršitve?

DA
NE
Da. Vse kršitve se lahko obravnavajo na vseh stopnjah postopka.
Ne, ne morejo se presojati kršitve, na katere bi lahko kateri od ponudnikov prek portala javnih naročil naročnika opozoril, pa te možnosti ni uporabil.
Ne, presojajo se lahko le hujše kršitve.

5. Ali je smiselno, da ponudnik pravno ščiti svoj položaj na podlagi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3)?

DA
NE
Da, saj je to načelo namenjeno zaščiti položaja ponudnika in javnega interesa.
Ne, saj je to načelo namenjeno samo zaščiti javnega interesa.

2. SPLOŠNO

1. Po sprejemu odločitve o oddaji naročila za medicinsko opremo za endoskopije je neizbrani ponudnik zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. V takem primeru mora naročnik ponudniku, ki je oddal dopustno ponudbo dovoliti vpogled v izbrano ponudbo, razen v tiste dele, ki so posebej opredeljeni v Zakonu o javnem naročanju in, ki predstavljajo poslovno skrivnost, osebne ali tajne podatke.

DA
NE
Drži.

2. Ali je mogoče šteti tehnične zahteve predmeta javnega naročila (na primer zahtevo, da mora imeti analitski sistem za biokemijo in imunokemijo programsko opremo, ki bo naročniku omogočala medlaboratorijsko primerjavo kontrole kakovosti) kot pogoj za sodelovanje, v smislu 76. čl. ZJN-3?

DA
NE
Izpolnjevanje tehničnih zahtev za predmet javnega naročila je mogoče šteti kot pogoj za sodelovanje, v smislu 76. člena ZJN-3, če je tako določil naročnik v razpisni dokumentaciji.
Tehnične zahteve predmeta javnega naročila ni mogoče šteti kot pogojev za sodelovanje v smislu 76. člena ZJN-3.

3. Bolnišnica naroča točno določeno zdravilo. Potencialni ponudnik naročniku preko Portala javnih naročil postavi vprašanje, ali lahko namesto naročenega zdravila ponudi drugo, enakovredno zdravilo, čemur naročnik pritrdi. Ali se infomacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, preko Portala javnih naročil, štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila?

DA
NE
Da, v skladu z prvim odstavkom 67. člena ZJN-3.
Ne, kot del dokumentacije se lahko štejejo le informacije, ki so vsebovane v razpisni dokumentaciji.
Lahko, če ponudnik izkaže, da je brez takšnih dodatkov razpisna dokumentacija nepopolna.

4. Potencialni ponudnik je naročniku na Portalu javnih naročil zastavil vprašanje v zvezi z medicinskim analitskim sistemom, ki je predmet naročila. Najpozneje do kdaj mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom zagotoviti vse dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente?

DA
NE
V skladu z načelom preglednosti morajo biti potencialni ponudniki, o vseh informacijah glede specifikacij predmeta javnega naročila in glede vseh dodatnih dokumentacij, obveščeni v razpisni dokumentaciji naročnika. Kasnejše dodajanje ter obveščanje je prepozno in nesprejemljivo.
Naročnik mora v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem potencialnim ponudnikom, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.
Naročnik lahko, če prejme zahtevo, vsem potecialnim ponudnikom, najkasneje do roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

5. Ali se mora javno naročanje npr. za diagnostični aparat CT izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila?

DA
NE
Da

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali lahko naročnik po roku za predložitev ponudb spreminja ali širi obseg naročila (na primer tako, da namesto 100 škatlic tablet zahteva dobavo 200 škatlic)?

DA
NE
Ne, razpisna dokumentacija (vključno z obsegom naročila) postane s potekom roka za oddajo ponudb nespremenljiva. Naročnik lahko kasneje, pod pogoji iz 95. člena ZJN-3 spremeni obseg sklenjene pogodbe.
Da, razpisna dokumentacija se lahko spreminja po roku za oddajo ponudb, a ne sme širiti obsega naročila.
Ne, razpisna dokumentacija in obseg sklenjene pogodbe se po roku za predložitev ponudb ne smeta spreminjati ali širiti.

2. Če naročnik (npr. zobozdravstvena ordinacija) v razpisni dokumentaciji med drugim zahteva ˝kompozitne materiale ormocera, kot npr. Admira ali enakovredni˝, ta razpisna zahteva pa ni bila predmet izpodbijanja oziroma ni bila izpodbita v revizijskem postopku, potem mora ponudnik to v svoji ponudbi natanko to, tudi ponuditi.

DA
NE
Drži.
Ni nujno. Lahko ponudi kakšne druge primerne materiale.

3. Ali lahko naročnik izbere ponudbo za predmet (na primer blazine za ogrevanje bolnika), ki ustreza nekaterim elementom preverjanja, a ne ustreza (vsem) tehničnim specifikacijam, določenim v razpisni dokumentaciji (na primer zahtevani velikosti blazine in površini ogrevanja)?

DA
NE
Da, tudi po roku za oddajo ponudb lahko naročnik spreminja tehnične specifikacije, vendar mora o tem primerno obvestiti potencialne ponudnike.
Ne, v kolikor je naročnik želel določiti drugačne tehnične specifikacije, bi to moral jasno določiti (že) v razpisni dokumentaciji pred potekom roka za oddajo ponudb.
Da, če z objektivno opravičljivimi razlogi opraviči, zakaj bodo zadostovale drugačne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

4. Ali lahko naročnik razpisno zahtevo glede lastnosti predmeta javnega naročila (na primer dolžine dozirnih pumpic razkužila) postavi po poteku roka za oddajo ponudb?

DA
NE
Da
Ne
Da, v kolikor se najugodnejši ponudnik s tem strinja.

5. Kadar naročnik (npr. bolnišnica) zahteva skladnost z lastnim ali zakonsko določenim protokolom testiranj različnih medicinskih pripomočkov ali opreme v javnem razpisu, lahko vsakega ponudnika, ki v oddani ponudbi ni izpolnil točno določenih kriterijev takega protokola testiranj, zavrne.

DA
NE
Drži.

4. KONCESIJE

1. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

2. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

3. S katerim zakonom je v slovenski pravni red implementirana Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb?

DA
NE
Z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
Z Zakonom o javnem naročanju.

4. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

5. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.