POZNAVANJE TEMELJNE ZAKONODAJE PROCESA JAVNEGA NAROČANJA: PODROČJE ZDRAVSTVO

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja na področju zdravstva omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje in pravil, ki urejajo procese javnega naročanja v zdravstvu.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. PRAVNO VARSTVO,
  2. SPLOŠNO,
  3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB,
  4. KONCESIJE.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. PRAVNO VARSTVO

1. Do kdaj lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo?

DA
NE
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo do roka za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni.
Ponudnik mora pred vložitvijo zahtevka za revzijo zoper razpisno dokumentacijo, naročnika pozvati na odpravo domnevnih kršitev. V kolikor naročnik te zahteve ne upošteva, lahko ponudnik v roku 15 dni od poziva vloži zahtevek za revzijo zoper razpisno dokumentacijo.
Ponudnik lahko vloži zahtevek za revzijo v roku 15 dni od naročnikove objave odločitve o oddaji naročila.

2. Vlagateljev zahtevek za revizijo se lahko zavrne zaradi napačno opredeljenih oz. nepomembnih dejstev, na podlagi katerih vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

DA
NE
Drži.

3. Splošna bolnišnica je oddala javno naročilo skupaj z Ministrstvom za zdravje, vendar pri obvestilu o javnem naročilu ni nikjer navedla, da gre za skupno naročilo. Ponudnik je iz tega razloga vložil zahtevek za revizijo. Ali je tak zahtevek za revizijo utemeljen?

DA
NE
Takšen zahtevek za revizijo ni utemeljen, saj to ne vpliva na odločitev naročnika o izbiri ponudnika.
Da, s tem sta naročnika kršila načelo transparentnosti. Namreč ena izmed sestavin obvestila o javnem naročilu je tudi predstavitev naročnika. S to sestavino se morajo zainteresirani ponudniki ustrezno seznaniti.
Da, vendar le, če naročnik ne navede objektivno opravičljivih razlogov, zaradi katerih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel, da gre za skupno naročilo.

4. Določba 20. člena ZPVPJN določa, da je možno na Državno revzijsko komisijo vložiti predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja ali zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Kdo lahko vloži takšen predlog na Državno revizijsko komisijo?

DA
NE
Ponudnik predmeta javnega naročila
Naročnik
Ponudnik predmeta javnega naročila in naročnik

5. Kadar naročnik (na primer pri naročanju razkužil za uporabo v bolnišničnem okolju) z razpisnimi zahtevami neupravičeno omejuje konkurenco, vlagatelj pa to v revizijskem postopku dokaže, lahko DKOM stori naslednje:

DA
NE
V kolikor je naročnikovo ravnanje transparentno, lahko DKOM zavrne zahtevek za revizijo.
DKom razveljavi nezakonita določila razpisne dokumentacije in da naročniku napotke za ustrezno ravnanje, v kolikor bo nadaljeval postopek javnega naročanja.

2. SPLOŠNO

1. Potencialni ponudnik je naročniku na Portalu javnih naročil zastavil vprašanje v zvezi z medicinskim analitskim sistemom, ki je predmet naročila. Najpozneje do kdaj mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom zagotoviti vse dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente?

DA
NE
V skladu z načelom preglednosti morajo biti potencialni ponudniki, o vseh informacijah glede specifikacij predmeta javnega naročila in glede vseh dodatnih dokumentacij, obveščeni v razpisni dokumentaciji naročnika. Kasnejše dodajanje ter obveščanje je prepozno in nesprejemljivo.
Naročnik mora v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem potencialnim ponudnikom, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.
Naročnik lahko, če prejme zahtevo, vsem potecialnim ponudnikom, najkasneje do roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

2. Kako lahko naročnik opraviči razpisno zahtevo, s katero naroča določen predmet javnega naročila (na primer diagnostični medicinski aparat, ki izvaja točno določene teste) in ne tistega, ki ga ponuja določen potencialni ponunik (torej po mnenju ponudnika – primerljivega z zahtevanim)?

DA
NE
Naročnik je svoboden pri oblikovanju razpisnih zahtev, saj je strokovnjak na področju predmeta javnega naročila.
Naročnik lahko to opraviči z objektivno opravičljivimi razlogi.

3. Ali lahko naročnik v razpisni dokumentaciji dopusti ponudbo originalnega biološkega zdravila ali podobnega biološkega zdravila kot medsebojno zamenljivih?

DA
NE
Da, ker naročnik pri oblikovanju predmeta javnega naročila uživa visoko stopnjo avtonomije, poleg tega pa dopustitev ponudbe zamenljivih zdravil ponudnikom ne povzroča škode.
Da, vendar le v primeru, če je naročnik ravnal tako tudi v preteklih istovrstnih postopkih javnega naročanja.

4. Naročnik vodi postopek javnega naročanja za material zdravstvene nege. Kako mora naročnik predmet javnega naročila opredeliti v razpisni dokumentaciji?

DA
NE
Z zahtevami, ki so vezane na vsebino javnega naročila, opredeljene s tehničnimi specifikacijami ter oblikovane v skladu z veljavnimi predpisi.
Naročnik ima proste roke pri izbiri pogojev za javno naročilo.
Predmeta javnega naročila ni treba opredeliti natančno, ker se lahko naročnik in izbrani ponudnik o tem naknadno dogovorita.

5. Naročnik se je odločil, da bo v predmet javnega naročila vključil le vsako drugo dimenzijo merilnega vsadka namesto vseh, ki so na voljo na trgu. Katere izmed spodnjih trditev držijo? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
To je v nasprotju z običajno prakso ter zato v neskladju z ZJN-3.
To je avtonomna odločitev naročnika, v katero ne moreta posegati niti ponudnik niti Državna revizijska komisija.
Ponudnik se lahko kljub jasnim določbam razpisne dokumentacije odloči ponuditi več, vendar to predstavlja njegovo lastno poslovno odločitev, ki ga bo verjetno postavila v slabši položaj od ponudnika, ki bo ponudil zgolj, kar se zahteva.

3. RAZVRŠČANJE, PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PONUDB

1. Ali mora naročnik preveriti ali obstajajo razlogi za izključitev in ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje v kolikor oceni, da ponujeni predmet javnega naročila (varovanje na območju psihiatrične bolnišnice) ne ustreza njegovim zahtevam?

DA
NE
Da

2. Kaj od navedenega mora vsebovati odločitev o oddaji naročila? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran oziroma razlage za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju.
Značilnosti in prednosti izbrane ponudbe.
Ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma.
V primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

3. Zavod za opravljanje zdravstvene dejavnosti je dolžan podati razlago, s katero utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi ponudbe posameznega neuspešnega ponudnika. Kako obsežna mora biti le-ta? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Obrazložitev odločitve mora zajemati vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemanju odločitve.
Vsebovati mora jasne in nedvoumne razloge naročnika, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve.
Organu pravnega varstva mora omogočati presojo zakonitosti odločitve.

4. Naročnik, Univerzitetni klinični center, oddaja javno naročilo za nabavo laserja. Ob tem je skladno s svojimi potrebami določil, da mora imeti predmet javnega naročila stopalko za aktivacijo, kar so morali ponudniki izkazati v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik predmeta javnega naročila je v ponudbeni dokumentaciji pomanjkljivo opisal ponujeni predmet in je izpustil del, ki govori o stopalki. Ali lahko naročnik to dejstvo preveri sam? (Možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Skladno z drugim in petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe oz. lahko v primeru nepopolnih informacij določena dejstva preveri sam.
Naročniku takšnega dejstva ni treba preverjati, saj ponudnik ni uspel izkazati, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa naročnik pri tem ne sme kršiti načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti.
Naročnik ne sme tega dejstva v nobenem primeru preveriti sam. V tem primeru mora pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe.

5. Naročnik je eno od prejetih ponudb za razkužila zavrnil kot nedopustno. Kaj od navedenega ne predstavlja elementa dopustnosti ponudbe? (možnih je več pravilnih odgovorov)

DA
NE
Ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila
Ponudba je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija
Ponudba mora ustrezati večini zahtev naročnika
Cena presega zagotovljena sredstva naročnika

4. KONCESIJE

1. Ali sme koncedent v postopku podelitve koncesije pri pregledovanju ponudb neenakopravno obravnavati kandidate glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo?

DA
NE
Da, ker je prepoved diskriminacije z zakonom določena samo za postopke javnega naročanja.
Da, ker je na področju podeljevanja koncesijskih pogodb razlikovanje med kandidati glede na klasifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo, upravičeno.
Ne, ker načelo prepovedi diskriminacije določajo tudi predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesijskih pogodb.

2. Na kakšen način oziroma v kakšnem postopku je zagotovljeno pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij?

DA
NE
Pravno varstvo je zagotovljeno v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, vedno pa (tudi) v postopku upravnega spora.
Pravno varstvo je vedno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.
Pravno varstvo je za koncesije, ki se podeljujejo po Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred koncedentom in v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, za ostale koncesije pa v pritožbenem postopku, kolikor je ta predviden z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ter v postopku upravnega spora.

3. Kateri je tipičen postopek podelitve koncesije?

DA
NE
V zvezi s podelitvijo koncesij je predpisana le obveznost objave javnega razpisa, tipičen postopek podelitve koncesije pa zakonodajno ni urejen.
Odprti postopek.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave.

4. Po katerem bistvenem elementu razlikujemo koncesije od javnih naročil?

DA
NE
Pri koncesijah je večina operativnega oziroma tržnega tveganja prenesena na izvajalca (koncesionarja), pri javnem naročilu pa ostane pri naročniku.
Naročnik pri javnih naročilih izbere enega izvajalca, koncedent pa lahko pri koncesijah izbere tudi več izvajalcev.
Koncesije se podeljujejo na infrastrukturnem področju, javna naročila pa le na splošnem področju.

5. Ali je zoper sklepe Državne revizijske komisije zagotovljeno pravno varstvo v upravnem sporu?

DA
NE
Da, vedno.
Ne, vendar do take ureditve obstojijo zadržki z vidika ustavnega prava.
Da, v kolikor so s sklepom kršena pravila upravnega prava.

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Skupina

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.