Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja

<< Nazaj na domačo stran


Navodilo za izpolnjevanje

Kviz o poznavanju prava v procesu javnega naročanja omogoča uporabniku preverjanje poznavanja temeljne zakonodaje, ki ureja procese javnega naročanja.

Kviz je razdeljen v naslednja področja:

  1. Splošno,
  2. Razvrščanje, pregledovanje in ocenjevanje ponudb,
  3. Pravno varstvo.

Pri vsaki trditvi je treba na vsak ponujen odgovor izraziti strinjanje z označevanjem "DA" ali nestrinjanje z označevanjem "NE".

1. Splošno

1. Zeleno javno naročanje je v Sloveniji obvezno?

DA
NE
Da
Ne

2. Ali drži, da skladno s socialno klavzulo pogodba preneha veljati, če izvajalec ali njegov podizvajalec krši delovno, okolijsko ali socialno zakonodajo?

DA
NE
Da
Ne

3. Ali se vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, lahko razlikuje od vsebine obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije?

DA
NE
Da
Ne

4. Kateri postopek je najbolj tipičen postopek javnega naročanja?

DA
NE
Konkurenčni postopek s pogajanji
Odprti postopek
Omejeni postopek
Konkurenčni dialog

5. Kje se lahko informiramo o tem, kdo so javni naročniki?

DA
NE
Informativni seznam naročnikov, ki je priloga Uredbe o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti
Širša javnost

2. Razvrščanje, pregledovanje in ocenjevanje ponudb

1. V primeru, da ponudnik kot poslovno skrivnost označi podatek, ki je po zakonu javen:

DA
NE
Je treba podatek obvezno razkriti
Se podatek razkrije samo, če je javni interes za razkritje močnejši od zasebnega interesa ponudnika
Se podatka ne razkrije

2. Kakšni so roki za dodatna pojasnila razpisne dokumentacije v različnih postopkih?

DA
NE
Zakonodaja predpisuje 15-dnevni rok za objavo dodatnih pojasnil v odprtem postopku in postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.
Po ZJN-3 je predpisan 8-dnevni rok za objavo dodatnih pojasnil v odprtem postopku, za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti pa zakonodaja ne navaja skrajnih rokov.
Zakonodaja predpisuje samo skrajne roke za objavo dodatnih pojasnil v odprtem postopku (6 dni pred potekom roka za oddajo ponudb) in postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (4 dni pred potekom roka za oddajo ponudb). Naročnik v razpisni dokumentaciji navede, kdaj je skrajni rok za prejem vprašanj. Navedeni rok mora biti sorazmeren s trajanjem objave. V ostalih postopkih zakonodaja ne navaja skrajnih rokov – naročniki lahko sami določijo primeren skrajni rok za zastavitev vprašanj ter skrajni rok, do katerega bo naročnik podal dodatna pojasnila.

3. Ali je imenovanje strokovne komisije v postopku oddaje javnega naročila obvezno?

DA
NE
Imenovanje strokovne komisije je nujno po ZJN-3, in sicer za pregled in oceno ponudb.
ZJN-3 in ZJNVETPS ne zahtevata imenovanja strokovne komisije za pripravo razpisne dokumentacije, izvedbo posameznih nalog v postopku, oziroma pregled in oceno ponudb. Imenovanje strokovne komisije je torej opcijsko.
Strokovna komisija je imenovana s strani državnih organov in v samem postopku deluje neodvisno.

4. Če ponudnik ponudbo označi kot poslovno skrivnost, vendar niti v ponudbi niti na vpogledu ne predloži sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, naročnik zahtevanega podatka ne sme zakriti.

DA
NE
Drži
Ne drži

5. Ponudnik je zahteval vpogled v ostale ponudbe na javnem odpiranju ponudb in to zahtevo dal na zapisnik. Kdaj mu mora naročnik omogočiti vpogled?

DA
NE
Naročnik mora v tem primeru ustaviti postopek in omogočiti ponudniku vpogled v ostale ponudbe.
Naročnik ponudnikom omogoči vpogled v okviru zakonskih omejitev šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila.
Naročnik ni dolžan ponudniku omogočiti vpogleda v nobeno od ostalih ponudb.

3. Pravno varstvo

1. Kaj mora biti v zahtevku za revizijo navedeno (možnih je več pravilnih odgovorov)?

DA
NE
Očitane kršitve.
Dejstva z dokazi, s katerimi se kršitve dokazujejo.
Predlagana sankcija.

2. Kdaj se lahko vloži zahtevek za revizijo?

DA
NE
Le na začetku postopka oddaje javnega naročila.
Le na koncu postopka oddaje javnega naročila.
Na vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila.

3. Naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, kadar

DA
NE
vlagatelj ni plačal takse
naročnik ni dovolj obrazložil odločitve o oddaji javnega naročila
je bila odločitev naročnika v postopku zakonita

4. Kakšen je v odprtem postopku rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila?

DA
NE
3 delovni dnevi
8 delovnih dni
15 dni
15 delovnih dni

5. Državna revizijska komisija med postopkom pravnega varstva:

DA
NE
lahko izvaja le dokaze, ki sta jih predlagala vlagatelj in naročnik,
vedno angažira strokovnjaka na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo
ni omejena le na dokazne predloge vlagatelja

Prosimo vas, da nam za namen statistične obdelave zaupate še naslednje podatke o vas.

Ti podatki ne pogojujejo pridobitve rezultatov kviza.

Spol
Starost
Izobrazba
Višina mesečnih prihodkov
Regija (zemljevid)

Vas zanima vaš rezultat?

Vpišite svoj e-poštni naslov in pritisnite na gumb za izračun rezultatov. Rezultati bodo prikazani v brskalniku, prav tako pa jih bomo poslali tudi na vpisan e-naslov.

Z vpisom svojega e-naslova izrecno SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana do preklica moje odločitve uporablja za informiranje o brezplačnih in ostalih seminarjih MLC Ljubljana ter drugih oblikah dodatnih izobraževanj; informacijah o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacijah o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.

Prav tako izrecno SOGLAŠAM, da se rezultati opravljenega testa lahko obdelujejo in uporabijo v raziskovalne namene MLC Ljubljana.

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila oz. se od prejemanja obvestil lahko kadarkoli odjavim. Kot našo tržno platformo uporabljamo Mailchimp. S klikom na gumb "Izdelaj poročilo" potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

<< Nazaj na domačo stran

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.