Pravna argumentacija multimodalnih pravic intelektualne lastnine EU
(Razpis: ERASMUS-JMO-2024-HEI-TCH-RSCH; številka projekta 101174971)
MLC je pridobila 3 letni evropski raziskovalni projekt z gornjim naslovom, ki se je pričel izvajati 17. 9. 2024 in bo trajal do konca šolskega leta 2026/2027.
Vodja projekta:
Sodelujoči raziskovalci in predavatelji:
doc. dr. Saša Sever (MLC in Sodišče EU), izr. prof. dr. Assimakis Tseronis (Univerza Orebro, Švedska); izr. prof. dr. Peter Mezei (Univerza v Szegedu, Madžarska); prof. dr. Luis Javier Capote Perez (Univerza La laguna, Tenerife, Španija); prof. dr. Leo Groarke (Univerza Trent, Kanada); prof. dr. John Cross (Univerza v Louisvillu, ZDA); in izr. prof. dr. Salvatore Gianino (Univerza Washington v St. Louisu, ZDA)
Pri projektu je tudi predvideno sodelovanje dveh magistrskih študentov kot asistentov na projektu.
Kratek opis projekta:
Raziskovalni projekt pomeni oblikovanje katedre za pravno argumentacijo, ki bo obravnavala multimodalne pravice intelektualne lastnine v EU. Multimodalna argumentacija, ki se je razvila iz socialne semiotike, je še vedno relativno nova tema, ki združuje raziskave znanstvenikov iz filozofije, komunikologije in lingvistike po vsem svetu. Projekt je torej interdisciplinaren. Multimodalnost je pristop, ki poudarja pomen ne le verbalnega načina, temveč tudi drugih „fizičnih“ načinov v človeški komunikaciji in argumentaciji, kot so vsaj še vizualni, slušni, okusni, vonjalni in tipni (v tej raziskavi se omejujemo zgolj na te, četudi obstajajo še drugi). Ena od pomembnih ugotovitev s tega področja je, da te različne semiotične načine ni nikoli mogoče v celoti prevesti iz enega v drugega, tako tudi ne v besednega, zato so lahko besedni opisi drugih načinov le približki. Tudi področje prava tu ni nobena izjema, četudi je verbalni način argumentacije daleč najpomembnejši. Najzanimivejše pravno področje z vidika, kako verbalni način argumentacije vzajemno sodeluje z drugimi načini argumentacije, je pravo intelektualne lastnine. Zlasti avtorsko pravo, blagovne znamke in industrijski modeli, ki jih ureja zakonodaja EU in sodna praksa. Sodišče EU in Splošno sodišče EU sta odločila v številnih zadevah, v katerih so bile predmet odločanja omenjene multimodalne pravice intelektualne lastnine, ki so sestavljene iz več kot enega načina komuniciranja/argumentiranja (npr. multimedijske blagovne znamke). Digitalizacija družbe, ki omogoča še večjo interakcijo različnih načinov komunikacije/argumentacije, bo to le še potencirala. Tudi okus in vonj, ki navadno nista predmet avtorskih pravic, se lahko soočita s spremembami svojega pravnega statusa s pojavom digitalnega okusa in digitalnega vonja. Če bi sodniki razumeli bistvo multimodalnosti, bi v določenim primerih že morda do zdaj odločili drugače. V skladu s tem vodja projekta predlaga, da s študenti delimo najnovejše dosežke na omenjenem področju, ki bodo dopolnili standardno znanje o pravu intelektualne lastnine EU (tj. glede uredb in direktiv, vključno z delovanjem EUIPO, ter sodne prakse sodišč EU na tem področju).