Cepljenje je naša družbena odgovornost

Najbolj priznani ameriški imunolog Anthony Fauci[1] je nedavno izjavil, da v primeru, če bi se v obdobju epidemije črnih koz soočali s toliko dezinformacijami, ki izvirajo predvsem iz družbenih omrežij, ne bi tiste epidemije nikoli izkoreninili. Dejansko se lahko torej zahvalimo le znanosti in dovolj velikem številu razsodnih in osveščenih posameznikov, da vse kaže, da bomo pandemijo korona virusa počasi, a vztrajno vendarle izkoreninili.

Bo pa to trajalo precej dlje, kot bi sicer trajalo, če se v strokovna znanstvena vprašanja ne bi vmešavala vojska nepoklicanih in nekompetentnih ljudi. Med njimi pa niso le »antivakserji«, ampak še malo morje pozornosti željnih »no names«-ov in celo zdravnikov, politikov sociologov, novinarjev, pravnikov, ipd.

Vsi ti ljudje izpodkopavajo več kot enoletni trud celotnega človeštva, da bi premagalo najbolj smrtonosno pandemijo zadnjega stoletja, pri čemer se seveda lahko vprašamo, kakšne čudaške motive imajo pri tem?

Cepljenje ali ne cepljenje sploh ne bi smelo biti vprašanje

Zdravo razumsko gledano se o tem, ali se cepiti, ali ne sploh ne bi smeli spraševati. Tveganje za nastanek resnih stranskih učinkov po cepljenju proti COVID-u-19 je neprimerno manjše – več stokrat ali celo več tisočkrat manjše – kot pa tveganje za hujši potek korona virusne bolezni v primeru okužbe, pri čemer mlajši niso nobena izjema. Tako imenovani resnejši » Long Covid« je doletel tudi številne mlajše ljudi, tudi dvajset letnike in trideset letnike, izjemno malo pa je bilo pri tem delu populacije resnejših stranskih učinkov po cepljenju. Matematika in statistika torej govorita sama zase, kar nas navdaja s sklepanjem, da se velik del »necepilcev« v resnici sooča s problemom iracionalnega strahu, ki pa je očitno psihološkega značaja.

 

Pravna podlaga za uzakonitev obveznega cepljenja obstaja

Ustavno sodišče RS je že pred več kot 15 leti jasno izreklo, da je obvezno cepljenje primeren ukrep za dosego zasledovanega legitimnega cilja – to je preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni[2]. Med drugim je izreklo, da je vsak posameznik dolžan skrbeti za svoje lastno zdravje, kar vključuje tudi dolžnost sodelovanja pri preventivnih ukrepih, ki so določeni tako v korist posameznika, kot v splošno korist. Ker se s cepljenjem zagotavlja kolektivno varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, pa se posameznik pri uveljavljanju pravice odločati o samemu sebi ne more sklicevati na to, da bodo za varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni (in s tem tudi za varstvo njega samega pred okužbo) poskrbeli drugi, ki se bodo podvrgli cepljenju.

Izreklo je tudi, da korist, ki jo prinaša cepljenje za zdravje posameznika in širše skupnosti, presega morebitno škodo, ki utegne nastati posameznikom zaradi stranskih pojavov tega ukrepa. Prav tako pa je jasno poudarilo, da je za posameznika tveganje, da bo utrpel okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. V primerih, ko pa bi cepljenje pomenilo preveliko tveganje za zdravje posameznika, pa zakonodaja tako ali tako omogoča ugotavljanje utemeljenih razlogov za opustitev cepljenja.

Ustavno sodišče je povzelo, da koristi, ki jih prinaša obvezno cepljenje za zdravje posameznika in članov širše skupnosti, presegajo težo posledic posega v ustavne pravice posameznika. Zato obvezno cepljenje ni prekomeren ukrep.

Gre za našo družbeno odgovornost

Glede na to, da smo vsi državljani z državo sklenili določeno »družbeno pogodbo«, v skladu s katero smo se zavezali, da se bomo odpovedali uveljavljanju nekaterih naših pravic na račun skupnega dobra (beri: da lahko kot družba sploh funkcioniramo), je na dlani, da je tudi cepljenje proti bolezni COVID-19 del te naše zaveze za zaščito skupnega dobra. Če ne želimo škoditi bližnjim, sodelavcem, ter na sploh družbi v kateri živimo, se moramo cepiti. Cepiti se moramo tudi zaradi naših otrok, ki imajo vso pravico do normalnega šolanja oziroma izobraževanja, pa zaradi številnih zaposlenih, ki so eksistenčno ogroženi zaradi zaprtja številnih dejavnosti.

Zato, cepite se, in to čim prej!

—————————————————————————————————————————————————————–
[1] ameriški zdravnik in imunolog, ki že vse od leta 1984 deluje kot direktor ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni.
[2] Glej odločbo US RS Številka: U-I-127/01-27 z dne 12. 2. 2004

 

Kaj pa vi menite?
  • Ste se že cepili? Zakaj ne? Kakšni so vaši argumenti proti cepljenju?
  • Menite, da so človekove pravice vseobsegajoče? V katerih primerih je mogoče človekove pravice tudi omejiti?
  • Ste se že kdaj vprašali glede vaše družbene odgovornosti?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

Kontakt in vpis