V raziskavi je do sedaj (2016 in 2017) skupaj sodelovalo 9.772 oseb iz 79 organizacij, kar ponuja odlično izhodišče za objektivne primerjalne analize vzdolž panog in velikosti podjetij kot tudi glede na vrsto sektorja (javni sektor, gospodarstvo). Letos smo energijski naboj merili v 50 organizacijah ter organizacijskih enotah, od tega 15 iz javnega sektorja ter 35 iz gospodarstva. K raziskavi se je letos pridružilo 3.356 oseb.
Organizacijska energija v Sloveniji boljša kot lani, toda še vedno velik zaostanek za najboljšimi
Raziskava je letos pokazala izboljšanje enotnega indeksa organizacijske energije glede na predhodno leto. Enotni indeks, ki izraža razmerje med kakovostnima in nekakovstnima energijama, letos znaša 2,18, lani 1,91 točke. Kazalci so se pri energiji produktivnosti letos zaustavili pri 66 točkah, energija udobja pa pri 68 točkah. Pri energiji malodušja smo namerili 30 točk, pri energiji razjedanja pa 35 točk.
Vrednosti energijskih lestvic so se nekoliko drugače porazdelile kot lansko leto. Nekoliko je upadla produktivna energija, narasla pa je energija udobja, ki je sicer kakovostna energija, ni pa dobro, da je višja kot je energija produktivnosti. Takšno razmerje namreč lahko hitro pripelje do »spanja na preteklih uspehih«. Smo pa uspešno zmanjšali energijo malodušja ter energijo razjedanja.
Več produktivne energije tudi letos v gospodarskem sektorju
Tudi letos smo boljšo energijo zaznali v gospodarskem sektorju in to vzdolž vseh energijskih lestvic. Energija produktivnosti tako znaša 69 točk in je enaka vrednosti energije udobja. V javnem sektorju pa je energija udobja letos višja kot je energija produktivnosti.
Enotni indeks organizacijske energije tako v gospadarskem sektorju znaša 2,26, medtem ko v javnem sektorju 2,05. Glede na leto poprej, se je enotni indeks v obeh sektorjih povišal.
Sodelujoče organizacije smo razvrstili vzdolž petih globalnih panog: Storitve, Izdelki široke rabe in industrijski izdelki, Finančne storitve, Tehnologija, informacije/komunikacija in razvedrilne dejavnosti, Energetika in komunalne storitve.
Katera generacija izkazuje boljšo energijo?
Nekatere organizacije so se odločile, da bodo merile energijo tudi vzdolž starosti ter stopnje izobrazbe, zato smo letos prvič imeli priložnost raziskovati katera generacija ima boljšo energijo in ali stopnja dokončane izobrazbe vpliva na nivo energije. Ugotovitev sicer ne moremo posplošiti na celotno slovensko populacijo, so nam pa le te ponudile zanimive izzive za nadaljna raziskovanja. Zaznali smo, da najboljšo energijo izkazuje generacija, ki šteje 45 let ali več, kjer smo izmerili enotni indeks 1,89, v generaciji stari od 30-45 let znaša enotni indeks 1,65 ter v generaciji mlajši od 30 let le 1,44.
Zgornje ugotovitve pred organizacije postavljajo vrsto vprašanj o medgeneracijskem sodelovanju oz. oblikovanju delovnega okolja ter organizacijskih vlog, ki bodo znala bolje privabljati in sproščati energijo mlajših generacij.
Višja izobrazba – boljša energija
Druga zanimivost letošnje raziskave pa je, da so posamezniki z visoko ali še višjo izobrazbo izkazali višjo raven energije, kot tisti s končano nižjo stopnjo izobrazbe. Celo več, najnižjo raven energije so izkazali tisti, ki so končali srednjo ali višjo šolo, bolje od njih so se odrezali ljudje s 4. stopnjo izobrazbe ali nižjo.
Celotno raziskavo si lahko preberete tukaj.
