Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)

Čeprav družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) ni tako pogosta pravno organizacijska oblika podketja, kot je to družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o), se nekateri podjetniki odločajo tudi zanjo. Razlogi so različni, od dejstva, da podjetje ustanavljajo posamezniki, ki so med seboj še posebej povezani (družinski člani, prijatelji, znanci, sodelavci), pa do tega, da za ustanovitev družbe z neomejeno odgovornostjo ustanovitelji ne potrebujejo vlagati osnovnega kapitala.

D.n.o. se sicer ustanovi na podlagi družbene pogodbe med družbeniki in z vpisom družbe v sodni register. Ni nujno, da je družbena pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, lahko je torej sklenjena tudi v obliki zasebne listine. Pomembno pa je, da morajo biti na zasebni listini overjeni podpisi vseh družbenikov – v ta namen je torej vendarle treba obiskati notarja.

V družbeni pogodbi naj družbeniki uredijo vsa medsebojna razmerja, za katera se jim zdi pomembno, da jih uredijo. Glede tega je med njimi uveljavljena pogodbena svoboda.

 

Zakaj sploh ustanoviti d.n.o.?

Poglavitna prednost je ta, da za ustanovitev družbe družbeniki ne potrebujejo v družbo vlagati osnovnega kapitala. Po drugi strani je »slabost« te družbe osebna odgovornost družbenikov. V primeru dolgov upnikom namreč družbeniki odgovarjajo tudi s svojim osebnim premoženjem, če bi se izkazalo, da premoženje družbe (če sploh obstaja) ne zadošča za poplačilo upnikom.

Ne glede na to, lahko družbeniki v d.n.o. vložijo tudi določen kapital. Glede tega, kakšne vložke bodo družbeniki vložili, zakon ne vsebuje zavezujočega pravila, določa pa, da morajo v primeru, če ni drugače dogovorjeno, vplačati enake vložke.

Družbeniki lahko v družbo vložijo bodisi denar, bodisi stvari, bodisi pravice, pri čemer morajo vrednost nedenarnega vložka sporazumno oceniti v denarju, saj na podlagi tega pridobijo svoje poslovne deleže. Možno je, da eden od družbenikov prispeva denar, drugi stvarne vložke, tretji znanje, denimo know-how.

Družbenik d.n.o. sicer ni dolžan zvišati dogovorjenega ali dopolniti z izgubo zmanjšanega vložka.

 

Najmanj dva družbenika

Za razliko od družbe z omejeno odgovornostjo, kjer je mogoče, da tudi samo en družbenik ustanovi podjetje (enoosebna d.o.o.), to pri d.n.o. ni mogoče. V skladu z zakonom je d.n.o. družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem[1].

Včasih se zgodi, da določeni posamezniki vstopajo v d.n.o. na prošnjo kolegov, ki želijo na ta način zadostiti zakonski zahtevi glede najman dveh družbenikov v tej pravnoorganizacijski obliki.

Tovrstnih »uslug« nikakor ne priporočam. V očeh tretjih oseb, oziroma upnikov, je namreč tak družbenik solidarno odgovoren za obveznosti družbe. Upnik lahko namreč prosto odloči, od koga bo zahteval poplačilo dolgov – tudi od tistega, ki jih sploh ni povzročil.

 

Dolžnost skrbnega ravnanja, možnost vložitve tožbe in pravica do povračila za izdatke

Družbenik d.n.o. mora izpolnjevati prevzete obveznosti s skrbnostjo kot pri svojih zadevah in je odgovoren za škodo, ki jo povzroči družbi namenoma ali iz hude malomarnosti.

Družbenik lahko v svojem imenu in za račun družbe vloži tudi tožbo proti drugemu družbeniku, ki ni izpolnil družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe.

Družbenik ima pravico od družbe zahtevati povračilo za izdatke, ki jih ima pri zadevah družbe in so glede na okoliščine potrebni, ter odškodnino za škodo, ki jo ima neposredno zaradi vodenja poslov ali zaradi nevarnosti, ki so z vodenjem poslov neločljivo povezane. Od družbe lahko za te izdatke zahteva tudi akontacijo.

Družbenik mora vse koristi, ki jih od tretjih oseb prejme za vodenje poslov in pri vodenju poslov, takoj izročiti družbi.

 

Izplačilo dobička v d.n.o.

O izplačilu dobička se lahko družbeniki dispozitivno (svobodno) dogovorijo z družbeno pogodbo. V primeru odsotnosti takega dogovora, pa pride v poštev delitev na podlagi zakona: zakon določa, da od dobička pripada vsakemu družbeniku najprej delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Če dobiček tega ne omogoča, se deleži ustrezno znižajo.

[1] Glej 76. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1); Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21)

 

Kaj pa vi menite?
  • Poznate koga, ki je ustanovil družbo z neomejeno odgovornostjo?
  • Menite, da je dejstvo, da zakon za to družbo ne predvideva osnovnega kapitala, prednost?
  • Veste, kaj pomeni osebna odgovornost družbenikov? 
  • Vas je že kdo nagovarjal, da “prijateljsko” vstopite v družbo z neomejeno odgovornostjo?
  • Menite, da je ta oblika družbe primernejša za družinska podjetja?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Group Of People Working Out Business Plan In An Office

Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

Kontakt in vpis