Pojem poslovne skrivnosti si marsikdo morda napačno razlaga, zato v tokratnem blogu nekaj več o njem. Predvsem je treba vedeti, da je ta institut namenjen varovanju določenih vrednosti podjetja (denimo znanje ali informacije), ne pa temu, da bi podjetja nekaj prikrivala.
Poslovno skrivnost sicer ureja zakon o poslovnih skrivnostih, ki zajema 1.) nerazkrito strokovno znanje 2.) izkušnje in 3.) poslovne informacije.
Da pa je sploh izpolnjen pogoj poslovne skrivnosti, pa morajo biti izpolnjeni trije pogoji in sicer 1.) da gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij 2.), da ima taka poslovna skrivnost tržno vrednost in, 3.) da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, pri čemer se domneva, da je zadnja zahteva izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.
Vse te tri zahteve morajo biti podane kumulativno (skupno).
Zakon pa jasno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Zakonita pridobitev in uporaba poslovne skrivnosti
Pomembno je določilo zakona, ki se nanaša na presojo, kdaj se lahko pridobitev, uporaba in razkritje poslovne skrivnosti šteje za zakonito.
Gre za natančno določene izjeme, povezane predvsem z javnim interesom (gre za primere, ko uporabo ali razkritje zahteva ali dovoli zakon, predpisi Evropske unije ali ga stranki nalaga pravnomočna in izvršljiva sodna odločba ali za namene preiskave zahteva preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije, kadar ta v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo), bodisi so povezane z interesi delavcev (gre za primere uresničevanjem pravice delavcev ali predstavnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja v skladu z veljavnimi predpisi, kadar je tako razkritje potrebno za ta namen), bodisi gre za posebne okoliščine, ki pridobitev, uporabo ali razkritje poslovnih skrivnosti štejejo za legitimne (neodvisno odkritje ali stvaritev, opazovanje, proučevanje, razstavljanjem na sestavne dele ali preizkušanje izdelka ali predmeta, ki je bil dan na voljo javnosti ali je v zakoniti posesti pridobitelja, katerega ne zavezuje nobena pravno veljavna dolžnost omejitve pridobitve poslovne skrivnosti), ali pa vsako drugo ravnanje za katero se v danih okoliščinah šteje, da je v skladu s poštenimi poslovnimi praksami, ali z uresničevanjem pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Protipravna pridobitev, uporaba in razkritje poslovnih skrivnosti
Po drugi strani zakon podaja jasno definicijo, kdaj gre za protipravno pridobitev, uporabo in razkritje poslovnih skrivnosti in sicer tedaj, če se izvede z neposrednim nedovoljenim dostopom, prisvojitvijo ali kopiranjem dokumentov, predmetov, gradiv, vsebin ali elektronskih datotek, ki vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost, ali z drugim ravnanjem, za katero se šteje, da je v nasprotju s poštenimi poslovnimi praksami, ali tedaj, če se pridobi od osebe, ki je poslovno skrivnost uporabljala ali razkrila protipravno, vendar je pridobitelj v času pridobitve za to vedel ali bi v danih okoliščinah to moral vedeti.
Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti pa sta protipravna, če jo uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje enega od teh pogojev: 1.) da je poslovno skrivnost pridobila protipravno, 2.) da je kršila sporazum o zaupnosti ali katerokoli drugo dolžnost molčečnosti v zvezi s poslovno skrivnostjo, 3.) da je kršila pogodbeno ali katerokoli drugo dolžnost omejitve uporabe poslovne skrivnost, ali 4.) da je v času uporabe ali razkritja vedela ali bi v danih okoliščinah morala vedeti, da je bila poslovna skrivnost, ki jo je pridobila od druge osebe, uporabljena ali razkrita protipravno.
Za protipravno uporabo poslovne skrivnosti se šteje tudi proizvodnja, ponujanje ali dajanje na trg blaga, ki je predmet kršitve, ali njegovo uvažanje, izvažanje ali skladiščenje v te namene, kadar je oseba, ki opravlja katero od teh dejavnosti, vedela ali bi v danih okoliščinah morala vedeti, da je bila poslovna skrivnost uporabljena protipravno.
Sodno varstvo
Tisto, ki meni, da so bile kršene njegove pravice v povezavi s poslovno skrivnostjo, lahko uveljavlja sodno varstvo v okviru pravdnega postopka v skladu z zakonom o pravdnem postopku, torej s tožbo v okviru tega postopka. Če pa želi preprečiti škodo v povezavi s kršitvijo te pravice, pa lahko predlaga začasno odredbo, za katero se sicer uporabljajo pravila zakona o izvršbi in zavarovanju.
Zanimivo je tudi določilo zakona, ki ureja izjeme, torej primere, ko sodišče zavrne zahtevek imetnika poslovne skrivnosti, navkljub temu, da obstajajo zakonski znaki protipravne pridobitve, razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti in sicer je to v primerih uresničevanja pravice do svobode izražanja in obveščanja, kot jo določa zakon, ki ureja medije, v primerih razkritja zlorabe, kršitve ali nezakonite dejavnosti, če je kršilec ravnal z namenom zaščite javnega interesa in pri uresničevanju pravic delavcev, če je poslovno skrivnost razkril delavec svojemu predstavniku, da bi zaščitil pravice in interese delavcev v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje in varstvo predstavnikov delavcev.
Ali veste?
- Ali veste, da poslovna skrivnost spada med intelektualni kapital podjetja?
- Ste vedeli, da imamo v Sloveniji poseben zakon o poslovni skrivnosti šele nekaj let?
- Ste seznanjeni z dejstvom, da se informacij javnega značaja v nobenem primeru ne da označiti za poslovno skrivnost?
- Ste bili že sami oziroma vaše podjetje kdaj žrtev kraje poslovne skrivnosti?
