Švica je vselej predstavljala sanjsko destinacijo za marsikoga in za marsikaj. Nevtralna alpska država je dejansko vse kaj drugega kot skrita gorska državica, kjer se ne dogaja nič kaj vznemirljivega. Prej nasprotno. Predvsem je Švica kozmopolitanska država, ki ima kar štiri uradne jezike – nemščino, francoščino, italijanščino in retoromanščino, je meka za kronane glave, bogataše, ljubitelje čudovite narave, jezer, smučanja, gorske železnice, ipd. in je obenem država, ki slovi kot najbogatejša na svetu – vsaj kar se tiče dohodka na prebivalca. Je država prvovrstnega sira, čokolad in najbolj točnih vlakov v Evropi. Je pa tudi zelo draga.
Švica leži v osrednji Evropi nima izhoda na morje, na jugu meji na Italijo, na zahodu na Francijo, na severu na Nemčijo ter na vzhodu na Avstrijo in Lihtenštajn. Njena celotna površina je 41.285 km2, kar pomeni, da je velika le za približno dve Sloveniji, ima pa od nje štirikrat več prebivalcev ( cca. 8,5 milijonov). Njena najpomembnejša mesta so Zuerich, Ženeva in Basel, glavno mesto je čudoviti srednjeveški Bern, bolj znana mesta so še Luzern, Lozana in Lugano.
Zgodovina
Ustanovitev Stare Švicarske konfederacije sega v pozno srednjeveško obdobje, ki je posledica vrste vojaških uspehov proti Avstriji in Burgundiji. Švicarska neodvisnost od Svetega rimskega cesarstva je bila formalno priznana v Vestfalskem miru leta 1648. De facto pa je bila Švica neodvisna že precej prej.
Zvezna listina iz leta 1291 namreč velja za ustanovni dokument Švice. Od reformacije 16. stoletja je Švica vodila močno politiko oborožene nevtralnosti; od leta 1815 se ni borila v mednarodnih vojnah in se je Združenim narodom pridružila šele leta 2002.
Kot omenjeno zgoraj, ima Švica najvišje nominalno bogastvo na odraslo osebo na svetu in osmi najvišji bruto domači proizvod na prebivalca in je dolgo veljala za davčno oazo. Visoko se uvršča po nekaterih mednarodnih merilih, vključno z gospodarsko konkurenčnostjo in človeškim razvojem. Mesta, kot so Zuerich, Ženeva in Basel, se po kakovosti življenja uvrščajo med najvišja na svetu[1], čeprav z nekaterimi najvišjimi življenjskimi stroški na svetu. Leta 2020 je IMD Švico postavil na prvo mesto pri privabljanju kvalificiranih delavcev. Svetovni ekonomski forum jo uvršča na 5. mesto najbolj konkurenčnih držav na svetu.
Postopek ustanovitve podjetja
Postopek ustanovitve podjetja v Švici poteka v več korakih. Odprtje bančnega računa in depozit osnovnega kapitala družbe traja 1 dan in stane cca. 200 EUR. Nato sledi overitev dokumentacije in izdaja javne listine pri notarju. Ustanovitelji pri notarju sestavijo in overijo statut družbe in overijo podpise zastopnikov na dokumentih, ki se priložijo vlogi za registracijo. Notar izda javno listino o ustanoviti. Vloga za registracijo mora vsebovati izjavo Stampa (izjava, da ni stvarnih vložkov) in izjavo Lex Friedrich (dovoljenje za tujce za nakup nepremičnin). Ta postopek ustanovitelje stane 0,1% od vrednosti kapitala družbe (500 do 5000 CHF in 20 CHF za vsak podpis).
Nato ustanovitelji vložijo vlogo za vpis v register (javna listina in kopije overjene dokumentacije). Z vpisom v register postane družba pravna oseba. Register objavi obvestilo o novi družbi v uradnem listu, s čemer postane ime družbe zaščiteno, ter prijavi družbo na davčno upravo za plačilo davka na dobiček podjetij. Ta postopek traja 3 dni.
Postopek pri davčni upravi, prijava zaposlenih
Četrta faza obsega plačilo takse pri davčni upravi. Družbe, katerih kapital presega milijon CHF morajo plačati takso v višini 0,01 % osnovnega kapitala družbe. Nato se mora podjetje registrirati za DDV pri davčni upravi – registracija je obvezna le za družbe, ki izpolnjujejo kriterije za davčne zavezance za DDV. Oba postopka sta brezplačna.
Po registraciji pošlje urad za socialno varstvo (Ausgleichskasse) družbi obrazec za prijavo zaposlenih v sistem socialnega varstva.
Ustanovitev družbe preko aplikacije StarBiz
Elektronska ustanovitev preko državnega portala StarBiz je mogoča le za samostojne podjetnike in osebne družbe (partnerstva in komanditne družbe) medtem, ko se morajo kapitalske družbe (družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe) ustanoviti pri notarju.
——————————————————————-
[1] Glej Bachmann, Helena (23 March 2018). “Looking for a better quality of life? Try these three Swiss cities”. USA Today.
Kaj pa vi menite?
- Ste že obiskali Švico? Kakšni so bili vaši prvi vtisi?
- Ali veste, da švicarski državljan govori kar tri tuje jezike?
- Kakšne menite, da so poglavitne prednosti ustanovitve podjetja v Švici?
- Menite, da je Švica še vedno davčna oaza?
