Najpogosteje uporabljeni model gospodarstva v današnjem poslovnem okolju je linearno gospodarstvo oz. vzemi, proizvedi, zavrzi. Za ta model je značilno množično izčrpavanje in koriščenje surovin za proizvodnjo, ki na koncu svojega življenjskega cikla postanejo odpadki. Ta model temelji izključno na potrošnji, čeprav so onesnaženost okolja in klimatske spremembe privedle do vse večjega zavedanja o pomenu ohranjanja okolja. Vse večje število držav postopoma napreduje na področju varovanja okolja, vendar proizvodnja, potrošnja in trgovina ostajajo v nasprotju s trajnostnimi usmeritvami (1).
Čedalje bolj postaja jasno, da v ospredje delovanja morajo priti modeli, ki ne temeljijo na intenzivnem izčrpanju naravnih virov in dodatno ne onesnažujejo okolje. Primer za takšen model je pa krožno gospodarstvo, katero naj bi omogočilo prehod na bolj trajnostno ravnanje s surovinami in končno tudi trajnostni razvoj podjetij in družb (2).
Številni strokovnjaki se strinjajo, da je najbolj izrazito in natančno opredelitev pojma ”krožno gospodarstvo” podala Ellen MacArthur leta 2012 in sicer:
- »Krožno gospodarstvo je industrijski sistem, ki je dizajniran, da postane obnovitven in regenerativen. Ta zamenja koncept konca življenjskega cikla s restavracijo, preusmerja v uporabo obnovljivih virov energije, odpravlja uporabo strupenih kemikalij, ki ovirajo ponovno uporabo in si prizadeva za izločitev odpadkov s pomočjo vrhunskega oblikovanja materialov, izdelkov in, znotraj tega, novega poslovnega modela« (3).
Ko govorimo o krožnem gospodarstvu opisujemo torej novi model gospodarstva, ki poskuša čim dlje časa zadržati izdelke v uporabi in s tem zmanjšati prekomerno porabo surovin in množično količino odpadkov. Model temelji na naslednjih načelih:
1. Potrebno je ohranjati in krepiti naravni kapital preko nadzora omejenih virov in preko ohranjanja uravnoteženosti toka obnovljivih virov.
2. Optimizacija donosnosti virov preko kroženja izdelkov, komponent in materialov, ki so v uporabi z največjo možno koristnostjo v vsaki točki biološkega in tehnološkega kroga.
3. Spodbujati učinkovitost sistema z odprtostjo in oblikovanjem tako, da se izognemo negativnim zunanjim stroškom (4).
Mogoče se sprašujete kako v ta model sodi SAP? V podjetju SAP menijo, da podjetja in družbe morajo v ospredje svojega poslovanja in strategij podati prav trajnost in trajnostni razvoj. SAP je eno izmed prvih evropskih podjetij in prvo programsko podjetje na svetu, ki nenehno dela na trajnostnem razvoju in se osredotoča na reševanje številnih socialnih problemov, s katerimi se sooča naš svet. Program, ki omogoča podjetjem natančen in pregleden vpogled v svoje poslovanje. To podjetjem posledično omogoča vključevanje novih regulacij, izpolnjevanje naraščajočih pričakovanj deležnikov, zniževanje stroškov in prepoznavanje priložnosti za uspeh in konkurenčnost na trgu (5).
V SAP-u se zavedajo, da ima linearni model uporabe virov v podjetjih slab učinek na človeka, živali in celotno okolje. Navajajo, da je skrajni čas, da podjetja opravijo prehod iz linearnega modela na krožni model poslovanja. Kot dober primer za boljše razumevanje krožnega gospodarstva navajajo embalažni sektor in dejstvo, da je bilo v letu 2020 pakiranih in poslanih več kot 130 milijard paketov. Celoten porabljeni material in proces ima slab vpliv na okolje, vendar je dobra novica, da tudi na tem področju ponovna uporaba in recikliranje dobivajo na pomembnosti (6). Ne glede na to, pomembno je izpostaviti, da samo 9% podjetij sveta danes uporablja krožni model poslovanja. Če bi se svetovno gospodarstvo usmerilo na eliminacijo onesnaževanja in uporabo krožnega modela, bi se uporaba materialov zmanjšala za 28% in emisije toplogrednih plinov za 39%. Najbolj pomembni dejavniki za to so zmanjševanje uporabe živalskih produktov in odpadkov hrane, pri čemer že sodelujejo številni SAP uporabniki (7).
Kot primere dobre prakse, moramo izpostaviti mednarodno podjetje Arla Foods Amba s sedežem na Danskem, katerega vodi skoraj 13.000 kmetov v sedmih državah. Podjetje nenehno dela na zmanjševanju odpadkov, s pomočjo načrtovanja in reagiranja na spremembe povpraševanja. Za kratkoročno načrtovanje na podlagi dnevnih napovedi, ki so usklajene z dejanskimi vzorci povpraševanja uporabljajo SAP Integrated Business Planning for Supply Chain (7).
Podjetja Syngent IN Livekindly, ki sta tudi fokusirana na vpeljavo krožnega modela poslovanja in posledično ohranjanja okolja, sta tudi uporabnika SAP. Livekindly za svoje poslovanje uporablja tudi SAP S/4HANA Cloud, ki jim omogoča trajnostno in kakovostno delovanje »from seeding to feeding«. Določena podjetja uporabljajo SAP pri načrtovanju za prihodnost, npr. cilj je v določenem časovnem obdobju omogočiti možnost recikliranja celotne embalaže in pri tem uporabljajo SAP Responsible Design and Production model (7).
Primere dobre prakse lahko opazimo tudi v drugih industrijah, kot je npr. tekstilna, ki je tista, ki najbolj onesnažuje okolje. Stephanie Benedetto, bivša odvetnica, ki je prepoznala pomembnost ohranjanja okolja je osnovala Queen of Raw, tržnico za prodajo in odkup neuporabljenega tekstila, ki bi bil v nasprotnem primeru zakopan ali zažgan. Poleg tega pomaga trgovcem pri implementaciji trajnosti in krožnega gospodarstva v njihova poslovanja. Izpostavila je, da verjame, da tehnologija, podatki in analize podatkov kot omogoča SAP, lahko pomagajo pri reševanju problema onesnaževanja. Stephanie je mnenja, da podatki kažejo od kje prihajajo odpadki, od česa so narejeni im kam grejo. Z uporabo kakovostne programske opreme in v sodelovanju s tehnologijo, kot je umetna inteligenca, podjetja lažje prestopijo iz linearnega v krožni model poslovanja in s tem pomagajo pri ohranjevanju okolja hkrati pa vseeno ustvarjajo dobiček (6).
Večina podjetij še ne deluje trajnostno, vendar je proces tranzicije ena najboljših priložnosti v našem času. Podjetja morajo postaviti trajnostno delovanje med svoje vrednote in v svoje strategije, pri čemer jim lahko pomagajo različni SAP modeli. Ti jim lahko pomagajo pri sami tranzicji in tudi pri ohranjanju takšnega poslovanja (6). SAP vse bolj omogoča reševanje različnih težav, s katerimi se nenehno bolj približujemo ustvarjanju krožnega gospodarstva v svetu (7).
Viri in literatura:
(1) Petra Vukovič, Polona Šprajcm Alenka Baggia. (2017). Krožno gospodarstvo v slovenskih podjetjih. 36. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti. Dostopno na: povezava
(2) Anja Janežič. (b. d.). Krožno gospodarstvo. Dostopno na: povezava
(3) Julian Kirchherr, Denise Reike, Marko Hekkert. (2017). Conceptualizing the circular economy: An analysis of 114 definitions. Resources, Conservation & Recycling, 127, 221-232.
(4) MacArthur, E. (2013). Towards the circular economy. Journal of Industrial Ecology, 2(1), 23-44.
(5) Luka Mucic. (2022). The Future of Company Reporting is Integrated. SAP News Center/CorporateBlog. Dostopno na: povezava
(6) Sebastian Steinhaeuser. (2022). Accelerating Innovation Toward a Circular Economy. SAP NewsCenter/Corporate Blog. Dostopno na: povezava
(7) Thomas Saueressig. (2022). Together Toward a Circular Economy. SAP NewsCenter/CorporateBlog. Dostopno na povezava
V razmislek:
- Trajnostno delovanje omogoča številne dolgoročne prednosti. Katere pa so kratkoročne prednosti?
- Ali menite, da uporaba SAP-a uporabnikom olajšuje organizacijo, ki omogoča bolj trajnostno delovanje?
- Kako se lahko vaše podjetje usmeri v trajnostni razvoj in pomaga pri ustvarjanju krožnega gospodarstva?
