Zaključki 2. znanstvene konference na temo Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja II po posameznih predavateljih so naslednji:
Marko Novak: Metoda triangulacije omogoča most znanstvenega raziskovanja v družboslovju. Omogoča nam oblikovati stičišče, presečišče, skupni imenovalec ter s tem celovitejši in globlji uvid pri preučevanju določenega raziskovalnega problema, še posebej takrat, ko uporabljamo kombinacijo različnih virov podatkov, raziskovalcev, teorij, metod in disciplin. Triangulacija kot metoda je lahko uporabna tudi v okviru raziskovanja znotraj ene znanstvene discipline, še posebej pa je uporabna pri interdisciplinarnem raziskovanju, kakršno je na primer področje managementa in prava. Meni, da je treba izdelati posebno znanstveno metodologijo, kako po posameznih korakih zagotoviti čim bolj verodostojno triangulacijo takšnega interdisciplinarnega področja v smislu čim večje objektivizacije tovrstnega raziskovalnega procesa. V znanstvenoraziskovalnem procesu je preučevanje izbranega problema po postopkih triangulacije samo prvi del tega procesa, ki mu nujno sledi tudi utemeljevanje rezultatov, kar navadno imenujemo znanstvena argumentacija. Na področju interdisciplinarnih študij, kot sta na primer pravo in management, pa so izzivi še posebni, zlasti ko govorimo o pravno-poslovni ali pravno-managerski argumentaciji.
Boštjan J. Turk: Zakon o digitalnih trgih vpliva na delovanje spletnih platform, varstvo konkurence in na varstvo pravic uporabnikov na spletu. Avtor navaja odgovora na vprašanji, v kakšni meri bo omenjeni zakon spremenil obnašanje velikih spletnih platform ter kako bo to vplivalo na poštenost in odprtost spletnih trgov. Velike spletne platforme, tehnološki velikani so v zadnjem obdobju pridobili veliko tržno in kapitalsko moč, tako da so začeli ogrožati svobodno konkurenco, ki je ena izmed temeljnih vrednot, na kateri počiva enotni trg EU. Pomen Ratio legis ZDT je uvedba strogega regulativnega režima za velike spletne platforme, ki bodo izpolnjevale status vratarjev. Čeprav ZDT ni idealen, pa prinaša nadvse dobrodošlo ugodnost tudi za potrošnike, saj omogoča možnost vlaganja kolektivnih odškodninskih tožb, če bi jim zaradi kršitve ZDT nastala škoda. Številni potrošniki, ki so presodili, da z individualnimi odškodninskimi zahtevki ne bi uspeli, se bodo verjetno opogumili in prek tega kolektivnega pravnega mehanizma poskušali uveljavljati svoje legitimne interese.
Julija Lapuh Bele: Nezamenljivi žetoni (ang. NFT – non-fungible tokens) so vrsta kriptosredstev, na katere je bila širša javnost pozorna po medijskih objavah o prodajah dragih virtualnih zbirateljskih predmetov, ki so ena, a še zdaleč ne edina izmed oblik nezamenljivih žetonov. Predavateljica prikaže uporabnost nezamenljivih žetonov, razloge za njihov tehnološki razvoj, kako jih kreiramo, kupimo ali prodamo, in zakonodajo, ki se nanje nanaša. Ugotavlja, da je zakonodaja za to področje še v povojih. Poudari, da so nezamenljivi žetoni vizija, za katero se je v prihodnosti vredno boriti. Verjame, da se bo tehnologija ravnanja z digitalnimi zbirateljskimi in drugimi predmeti razvila do te mere, da bomo z njeno pomočjo lahko na boljši način upravljali in nadzorovali občutljive podatke in zapise, čeprav se Interpol, Europol in druge organizacije v zadnjem času vedno uspešnejše v boju proti kibernetskim goljufijam in kriminalu.
Peter Žmak in Luigi Varanelli: Kritična analiza pametnih posojilnih pogodb in njihovo umestitev v slovenskem sistemu obligacijskih razmerij je bila v slovenskem prostoru in pravni literaturi predstavljena prvič. Po analizi koncepta pametne pogodbe sta predavatelja predstavila posojilno pogodbo in odgovorila na številne dileme, ki utegnejo nastati pri njeni praktični uporabi. Na vprašanje, ali je pametna posojilna pogodba sploh pogodba v smislu določila 15. člena OZ, sta odgovorila pritrdilno. Predstavljene so nekatere pravne dileme, podani precej jasni in obrazloženi odgovori s posebnim poudarkom na kršitvah pogodbenih obveznosti in na institutu spremenjenih okoliščin (rebus sic stantibus).
Danijela Brečko: Med generacijami so prisotne razlike v motivih za učenje na delovnem mestu glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe. Vse generacije se najpogosteje poslužujejo samostojnega učenja prek interneta, najmanj pogosto uporabljena metoda pa je coaching. Z večanjem generacijske raznolikosti se organizacije spoprijemajo z vedno večjim izzivom prestrukturiranja procesov organizacijskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja ter z iskanjem novih motivov za učenje. Avtorica poda nekaj uspešnih strategij, ki vplivajo na motivacijo in ali kot izziv za učenje ter deljenje znanja med zaposlenimi v izobraževalnih organizacijah v različnih starostnih skupinah.
Nana Weber: Digitalno poučevanje bo v prihodnje treba pravno uokviriti. Treba bo sprejeti nove pravne podlage in z notranjimi akti podrobneje urediti zlasti določene vidike posredovanja, prejema in varovanja podatkov (s poudarkom na varstvu osebnih podatkov) ter vidike v povezavi z intelektualno lastnino. Prav tako bo treba sprejeti interne pravne akte, ki bodo urejali komunikacijo ter pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz digitalnega poučevanja (npr. obvezna uporaba vizualne komunikacije pri izpitih). Obseg urejanja je odvisen od obsega digitalne interakcije in uporabe različnih digitalnih orodij ter funkcionalnosti digitalnih platform za poučevanje. Za obvladovanje velikih in vedno večjih količin podatkov, preverjanja pristnosti izdelkov učencev in študentov ter uporabe kakovostnih spletnih virov se bodo neizbežno uporabljala orodja umetne inteligence, ki bodo morala biti najprej skladna s prihajajočo EU-zakonodajo.
Natja Lavrič in Tatjana Devjak: Visokošolski učitelji so zaradi vsakodnevnega zelo dinamičnega in spremenljivega delovnega okolja ter kompleksnosti svojega dela na strokovnem, profesionalnem in na pedagoško-didaktičnem polju zelo izpostavljeni; zaradi svoje profesionalne in osebnostne rasti potrebujejo dodatno znanje in kompetence, te pa narekujejo tempo in trend njihovega nadaljnjega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. Pravica do izobraževanja visokošolskih učiteljev v slovenski zakonodaji ni posebej urejena in je primerljiva (splošni) pravici do izobraževanja delavcev skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje visokošolskih predavateljev je pravica in dolžnost, nujnost, potreba in izziv.
Zapisali:
prof. dr. Tatjana Devjak, predsednica programskega odbora konference
Natja Lavrič, dipl. pravnica, članica programskega odbora konference
