Ste kdaj pomislili, kolikokrat na dan se zlažete, ko se denimo pomenkujete s svojimi družinskimi člani, s kolegi v službi, s svojimi nadrejenimi ali podrejenimi na delovnem mestu? Ali pa, ko se poskušate v razgovoru na delovnem mestu pokazati v čim boljši luči? Ameriški predsednik Donald Trump bojda izreče 23,3 laži na dan, kar je 0,5 laži več glede na primerljivo obdobje v letu 2019[1].
Na prvi pogled ta podatek deluje grozno, a je tako samo na prvi pogled. Laganje je namreč politikom imanentno, del vsakodnevnega poslovanja, »business as usual«.
Odlični, zdaj že pokojni ameriški novinar in pisec predsedniških govorov William Safire se je o laganju politikov opredelil v kontekstu političnega spina, ki ga je definiral kot premišljeno zatemnitev dojemanja novic. V resnici je politični spin dobro premišljena propaganda, zavestno pristransko predstavljanje novic.
Če si pri besedici »spin« pomagamo še z jezikovno interpretacijo, pa ugotovimo, da predstavlja vrtenje. Spin doktorji so torej specialisti v tem, da znajo zavrteti oziroma pretentati občinstvo. In, če se povrnem k politikom – laganje je nekaj, kar politiki počnejo neprestano – na politično prekaljenem Zahodu je uveljavljena celo krilatica, da se dober politik od slabega razlikuje predvsem po tem, kako dobro oziroma kvalitetno zna lagati.
Laganje na delovnem mestu, v službi, ob sklepanju poslovnih dogovorov
Dobro – če se morda lahko strinjamo, da v politiki brez (kvalitetnega) laganja ne gre – kako pa je potem v poslovnih odnosih? Menite, da se je tudi tu sem ter tja treba zlagati, da dosežemo nek cilj? Hmm. Nekateri poznavalci tega področja govorijo o tako imenovani dobri in tako imenovani slabi laži.
Ameriška strokovnjakinja Emma E. Levine[2] denimo meni, da je bolj kot to, da vselej govorimo resnico, pomembno, ali imamo v komunikaciji z drugimi osebami dobre namene. Sam se s profesorico strinjam. Komunikacija z drugimi ljudmi je že tako ali tako občutljiva stvar. Ko komuniciramo, namreč pogosto izhajamo iz zmotnega stališča, da drugi ljudje razmišljajo podobno kot mi. To seveda ni nujno res. Če smo sami morda bolj odprtega značaja in se znamo tudi pošaliti na lasten račun, to še ne pomeni, da se lahko pošalimo tudi na račun sogovornika – ta je morda na določene besede bolj občutljiv kot mi, ali pa enostavno ne premore enakega smisla za humor.
Tudi, če se z nekom ne strinjamo, je morda bolje, da naše nestrinjanje zavijemo v diplomatski celofan, kot pa, da udarimo direktno in sogovornika užalimo. Ogromno pa je seveda odvisno od naših izkušenj in od ljudi, s katerimi imamo opravka.
Nepoznani poslovni partnerji vs. stari »kameradi«
…in tudi od tega, kako dobro poznamo naše sogovornike. Če se prvič pogovarjamo za nastop službe z direktorjem, ali z vodjo kadrovske službe, ki ju ne poznamo, moramo naše besede previdno izbirati in se po možnosti o kakšni stvari tudi nedolžno zlagati. Poudarjam – nedolžno. Laganje o pomembnih stvareh, kot so denimo kvalifikacije, delovne izkušnje, reference, ipd., ni nikoli dobro.
Malo drugače je pri starih poslovnih »kameradih«. Ker se sogovorniki tu že precej dobro poznajo in so skupaj izpeljali že marsikateri dober poslovni projekt, si verjetno ne bodo zamerili, če bodo kdaj drug drugemu spustili kakšno nekoliko bolj ostro puščico v obliki benevolentne kritike ali humorja. Pri takih »kameradih« je namreč stopnja medsebojnega zaupanje že precej višja, kot pri ljudeh, ki se poslovno še »tipajo«, zato je dovoljena tudi nekoliko višja doza sproščenosti, pa tudi kakšna dobronamerna laž več. A poudarjam – dobronamerna!
————————————————
[1] V zvezi s tem glej Markowitz, David; »Trump is Lying More Than Ever: Just Look At The Data; Forbes, 5. maj 2020
[2] Emma E. Levine je profesorica behaviorizma na University of Chicago Booth School of Business
Kaj pa vi menite?
- Menite, da se dobri politiki od slabih res razlikujejo po tem, kako dobro lažejo? Kaj pa slovenski politiki – menite, da dobro lažejo?
- So vas kdaj v službi že kdaj ujeli na laži? Ste mnenja, da »dobro pripravljena laž« lahko koristi v pogovorih za službo? Poznate kakšen primer dobre ali slabe laži?
