MEGA PROTI-KORONA ZAKON: Pravice delavcev, ki so na začasnem čakanju na delo in za samostojne podjetnike - MLC

MEGA PROTI-KORONA ZAKON: Pravice delavcev, ki so na začasnem čakanju na delo in za samostojne podjetnike

Čeprav je minilo že več kot en mesec od razglasitve epidemije z boleznijo COVID-19, svet še vedno deluje kot v kakšnem nadrealističnem filmu. Prazne ulice, trgi, gostilne, bari, športni objekti, kulturne ustanove, odsotnost javnega prometa se raztezajo vse od Ljubljane, Milana, Pariza, Londona in New Yorka. Dobra novica je, da se vsaj v nekaterih državah, med katere spada tudi Slovenija, epidemija počasi umirja, gospodarstvo pa (resda zelo počasi) oživlja.

Od začetka epidemije je marsikoga najbolj zaskrbelo, ali bo zaradi vladnih odlokov o prepovedi opravljanja dejavnosti ali zaradi občutnega padca obsega poslovanja,  sploh še lahko ekonomsko preživel. K sreči je tokrat vlada odreagirala hitro in po urnem postopku sprejela sveženj rešilnih ukrepov tako za prebivalstvo, kot tudi za gospodarstvo. V tem okviru izstopa predvsem zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

 

Delodajalci, ki so morali delavce poslati na začasno čakanje na delo

Za delodajalce, ki so se znašli v situaciji, da so morali svoje zaposlene poslati na začasno čakanje na delo, je vlada sprejela ukrep, v skladu s katerimi so ti upravičeni do nadomestila plače in prispevkov, ki jih bo kril državni proračun.

Do take pomoči so upravičeni načelno vsi delodajalci, razen, če gre za neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%, prav tako do tega ukrepa niso upravičeni tisti delodajalci, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost.

Da se bodo lahko kvalificirali za to pomoč, bodo morali delodajalci izpolniti še dodatni vsebinski pogoj, in sicer bodo morali podati izjavo (oceno), v skladu s katero menijo, da  bodo njihovi prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in, da v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

Tu bodo morali biti pazljivi, saj zakon določa, da v primeru, če ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bodo morali naknadno vrniti celotno dodeljeno  pomoč.[1]

 

Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka

Samozaposlenim (samostojnim podjetnikom) je država namenila ukrep izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka. Podlaga za dodelitev te pomoči je domneva, da ti zaradi epidemije sploh ne morejo opravljati dejavnosti, ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Samozaposleni bodo v tem primeru upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 EUR za mesec marec in po 700 EUR za meseca april in maj , pod pogojem, da so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 pa do uveljavitve  ZIUZEOP. Posebej bi poudaril, da do te pomoči niso upravičeni tisti, ki ne plačujejo obveznih dajatev.

 

Postopek za dodelitev izplačila mesečnega temeljnega dohodka

Če želi samozaposleni pridobiti omenjeno pomoč, mora preko informacijskega sistema FURS najprej predložiti  izjavo,  s  katero  izjavlja,  da spada v kategorijo upravičencev do pridobitve temeljnega dohodka in, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno  zmanjšanem obsegu, pri čemer bistveno zmanjšan obseg dejavnosti pomeni vsaj 25 % zmanjšanje njegovih prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti, ali  jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je sicer informacija javnega značaja in se objavi na spletni  strani  FURS.

Do  pomoči  so  upravičeni le tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na  isto  obdobje  leta  2019  in  v  drugem  polletju  2020  ne bodo  dosegli  več kot  20  %  rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč.[2]

———————————————-
[1] Glej 2. odstavek 22. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP (Uradni list RS, št. 49/20)
[2] Glej 37. člen ZIUZEOP


Kaj pa vi menite?

Kako ste se nasploh prilagodili epidemiji korona virusa? Je epidemija vplivala tudi na vaš ekonomski položaj?

Spadate v eno izmed bolj ogroženih skupin delodajalcev oz. zaposlenih?

Menite, da so bili vladni ukrepi, s katerim je dodelila gospodarsko pomoč pravočasni in sorazmerni? So bili uravnoteženi, ali je vlada kakšne skupine izpustila?

Kaj bi glede tega še spremenili? Menite, da vlada prepočasi ali ustrezno »odpira« gospodarstvo?


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

Kontakt in vpis