MERILA ZA IZVOLITVE
Uradno prečiščeno besedilo Meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev obsega: – Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (5.11.2013) – Spremembe in dopolnitve Meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (19.4.2016)
MERILA ZA IZVOLITEV V NAZIVE VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV, ZNANSTVENIH DELAVCEV IN VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV
(uradno prečiščeno besedilo)
I. VSEBINA IN NAMEN
1. člen
(namen)
S tem aktom senat MLC Fakultete za management in pravo Ljubljana (v nadaljevanju: senat) določa merila oziroma pogoje in postopke za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskem zavodu MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana (v nadaljevanju: visokošolski zavod).
2. člen
V besedilu teh meril uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. NAZIVI
3. člen
(nazivi)
Izobraževalno, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo na visokošolskem zavodu opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV SO:
– redni profesor,
– izredni profesor,
– docent,
– lektor (za izvajanje jezikovnega pouka);
za izvajanje visokošolskih strokovnih programov tudi:
– višji predavatelj,
– predavatelj.
NAZIVI ZNANSTVENIH DELAVCEV SO:
– znanstveni svetnik,
– višji znanstveni sodelavec,
– znanstveni sodelavec.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV SO:
– asistent,
– bibliotekar,
– strokovni svetnik,
– višji strokovni sodelavec,
– strokovni sodelavec,
– učitelj veščin.
a. Trajanje naziva
4. člen
(trajanje naziva)
Visokošolski učitelji in znanstveni delavci, z izjemo rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov, so izvoljeni v naziv za obdobje pet let (v nadaljevanju: volilno obdobje).
Ponovno so lahko izvoljeni v isti naziv za isto volilno obdobje po pogojih za ponovno izvolitev.
Asistenti so izvoljeni v naziv za obdobje treh let.
Redni profesorji in znanstveni svetniki so izvoljeni v trajni naziv.
b. Razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi
5. člen
(razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi)
Znanstveni delavec je lahko izvoljen v naziv visokošolskega učitelja, če izpolnjuje pogoj pedagoške usposobljenosti za izvolitev v ustrezni naziv.
Znanstveni svetnik je lahko pod pogojem iz prvega odstavka izvoljen v naziv rednega profesorja, višji znanstveni sodelavec v naziv izrednega profesorja, znanstveni sodelavec pa v naziv docenta. V takem primeru velja pedagoški naziv do poteka znanstvenega naziva, na temelju katerega je prišlo do izvolitve v naziv visokošolskega učitelja.
6. člen
(področja za izvolitev v nazive)
Kandidati so lahko izvoljeni v nazive za naslednja področja:
– poslovne in upravne vede,
– management, upravljanje,
– pravo,
– druga predmetna področja, s katerih predmeti se izvajajo v programih zavoda.
Kandidat je lahko izvoljen v naziv za eno ali več področij.
III. POGOJI ZA IZVOLITEV V NAZIV
7. člen
(kumulativno izpolnjevanje pogojev)
Kandidat za izvolitev v naziv mora kumulativno izpolnjevati temeljne, splošne in posebne pogoje za izvolitev v naziv.
A. Temeljni pogoji za izvolitev v naziv
8. člen
(temeljni pogoji)
Temeljni pogoji za izvolitev v naziv so pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsak kandidat za izvolitev v naziv.
9. člen
(temeljni pogoji za izvolitev v naziv)
Temeljni pogoji za izvolitev v naziv so:
– ustrezna izobrazba ali ustrezen znanstveni oziroma strokovni naslov,
– usposobljenost za strokovno delo,
– pedagoška usposobljenost,
– pozitivna ocena večine poročevalcev o usposobljenosti kandidata,
– aktivno znanje vsaj enega razširjenega tujega jezika.
Pedagoške usposobljenosti niso dolžni izkazati kandidati za izvolitev v nazive znanstvenega delavca, strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca, asistenta ob prvi izvolitvi in bibliotekarja.
Za volitve v raziskovalne nazive raziskovalnih delavcev in tehničnih sodelavcev se smiselno uporablja veljavni “Pravilnik o raziskovalnih nazivih”, ki ga je sprejel Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
10. člen
(izkazovanje usposobljenosti)
Kandidat izkazuje usposobljenost za strokovno delo z dokumentiranimi objavami znanstvenih in strokovnih del, dokumentiranimi raziskovalnimi in strokovnimi dosežki, dokumentiranim sodelovanjem pri znanstvenih ali strokovnih projektih, podeljenimi patenti in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na področju posamezne stroke štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.
Pri presoji sodelovanja z ustrezno prakso zunaj visokošolskega zavoda se za izvolitev upoštevajo:
– delovne izkušnje (zaposlitev) v gospodarskih ali storitvenih organizacijah zunaj izobraževanja in raziskovanja na strokovnem področju izvolitve;
– delovne izkušnje v raziskovalnih organizacijah zunaj visokošolskega zavoda;
– vodenje gospodarskih ali storitvenih organizacij zunaj izobraževanja in raziskovanja.
11. člen
(izkazovanje pedagoške usposobljenosti)
Pedagoška usposobljenost se pri prvi izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja izkazuje s preizkusnim predavanjem.
Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi mora kandidat predložiti mnenje študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete.
12. člen
(izkazovanje aktivnega znanja razširjenega tujega jezika)
Aktivno znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje z dokazilom institucije, pristojne za izdajanje tovrstnih potrdil, ali z mednarodno uveljavljenim potrdilom o znanju določenega jezika.
Aktivno znanje tujega jezika se lahko dokazuje tudi z dokazilom, da je kandidat obiskoval dvojezično šolo ali z dokazilom, da se je kandidat šolal v tujem jeziku (pridobil stopnjo izobrazbe – osnovno, srednjo, do- ali podiplomsko v državi, v kateri je to materni jezik) ali s potrdilom, da je uspešno opravil izpit iz tujega jezika po programu visokošolskega izobraževanja. Kandidat za izvolitev v naziv, ki je diplomiral, magistriral ali doktoriral na tuji univerzi po programu, ki je potekal v enem od razširjenih tujih jezikov, in je tudi diplomsko oziroma magistrsko delo ali doktorsko disertacijo napisal v tem jeziku, ni dolžan predložiti dokazil o aktivnem znanju razširjenega tujega jezika.
Znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje samo pri prvi izvolitvi v naziv.
B. Splošni pogoji za izvolitev v naziv
13. člen
(splošni pogoji za izvolitev v naziv)
Splošni pogoji so formalni pogoji, ki jih mora poleg temeljnih pogojev izpolnjevati kandidat za izvolitev v posamezni naziv.
V naziv:
1. rednega profesorja, izrednega profesorja, docenta, znanstvenega svetnika, višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti;
2. višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor ima 10 let ustrezne prakse in specializacijo po univerzitetnih programih, magisterij znanosti ali doktorat znanosti;
3. predavatelja tujega jezika na nejezikovnih smereh študija je lahko izvoljen, kdor ima 5 let ustrezne prakse in izobrazbo najmanj druge stopnje;
4. predavatelja za predmete, pri katerih je težišče na posebnih strokovnih znanjih, je lahko izvoljen, kdor ima 5 let uspešnega strokovnega dela v praksi in izobrazbo najmanj druge stopnje;
5. lektorja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo druge stopnje in 3 leta pedagoške prakse;
6. asistenta je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in je med študijem dosegel povprečno oceno najmanj prav dobro (8);
7. strokovnega svetnika je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 15 let ustrezne strokovne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
8. višjega strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 10 let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
9. strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 2 leti ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
10. učitelja veščin je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 5 let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
11. bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje, 3 leta ustrezne prakse in izkazano sposobnost za samostojno strokovno delo.
a. Elementi usposobljenosti za področje izvolitve v naziv
14. člen
(vsebinski elementi)
Vsebinski elementi za presojo usposobljenosti za področje izvolitve v naziv so:
– uspešnost pri reševanju znanstvenih, raziskovalno-razvojnih ali strokovnih problemov;
– objavljena znanstvenoraziskovalna dela in podeljeni patenti s področja izvolitve;
– sodelovanje v raziskovalnih projektih (mednarodnih, nacionalnih, regijskih in lokalnih);
– mednarodna odmevnost (citiranost) v znanstveni literaturi;
– mednarodna in nacionalna priznanja in nagrade za znanstvenoraziskovalno delo;
– članstvo v mednarodnih in nacionalnih akademijah znanosti in umetnosti;
– uspešno reševanje znanstvenih problemov, razvoj znanstvenih metod in opreme;
– vodenje raziskovalne skupine (programske skupine pri ministrstvu ali programskega jedra na visokošolskem zavodu) ali aktivno sodelovanje v njej;
– prenašanje izkušenj na mlade raziskovalce (mentorstva);
– aktivno delo pri oblikovanju raziskovalne politike (mednarodne in nacionalne);
– sodelovanje v mednarodnih znanstvenih odborih evropskih in svetovnih posvetovanj;
– sodelovanje v mednarodnih uredniških odborih znanstvenih revij;
– recenzentsko delo (članki, knjige, projekti) v mednarodnem in nacionalnem okolju
– delovne izkušnje (zaposlitev) v gospodarskih ali storitvenih organizacijah zunaj izobraževanja in raziskovanja na strokovnem področju izvolitve;
– realizirani raziskovalni in razvojni projekti v gospodarskih ali storitvenih organizacijah zunaj izobraževanja in raziskovanja;
– aktivno delovanje v mednarodnem prostoru;
– aktivno delo pri oblikovanju raziskovalne politike (mednarodne in nacionalne);
– delovne izkušnje v raziskovalnih organizacijah v tujini;
– sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih;
– organizacija mednarodnih in nacionalnih posvetovanj (znanstvenih, strokovnih ali umetniških) v izobraževanju in raziskovanju;
– sodelovanje v mednarodnih znanstvenih odborih evropskih in svetovnih posvetovanj;
– sodelovanje v mednarodnih uredniških odborih znanstvenih revij;
– recenzentsko delo (članki, knjige, projekti) v mednarodnem okolju;
– izkušnje pri delu v poklicnem okolju ipd.
– objavljena strokovna dela in realizirani patenti s področja izvolitve;
– sodelovanje v strokovnih projektih (mednarodnih, nacionalnih, regijskih, lokalnih, podjetniških);
– sodelovanje v nacionalnih svetih, organih vlade ali državne uprave;
– uspešno reševanje strokovnih problemov, razvoj strokovnih metod in opreme;
– realizacija strokovnih projektov, investicij, razvoja in opremljanja;
– realizirane inovacije, organizacijske in tehniške izboljšave v gospodarskih ali storitvenih organizacijah zunaj izobraževanja in raziskovanja;
– mednarodna in nacionalna priznanja ter nagrade za strokovno delo;
– članstvo v mednarodnih in nacionalnih strokovnih društvih ter funkcije v njih;
– vodenje strokovne skupine v gospodarskih ali storitvenih organizacijah zunaj izobraževanja in raziskovanja;
– prenašanje izkušenj na mlade strokovnjake (mentorstva v gospodarskih ali storitvenih organizacijah zunaj izobraževanja in raziskovanja);
– sodelovanje v uredniških odborih strokovnih revij.
– vodenje organizacijskih enot, odborov, komisij, del in dejavnosti v izobraževanju ali raziskovanju.
15. člen
(usposobljenost za izvolitev)
Usposobljenost na področju izvolitve v naziv se izkazuje z:
– ustrezno bibliografijo na področju, za katerega želi biti kandidat izvoljen,
– dokazili o uspešnem sodelovanju v mednarodnem prostoru,
– dokazljivimi navedki v znanstveni literaturi in
– pozitivnimi ocenami poročevalcev.
16. člen
(objava del)
Kandidatova dela morajo biti objavljena oziroma predstavljena na način, ki ga priznava stroka za uveljavitev v domači in mednarodni strokovni javnosti na področju, za katerega želi biti kandidat izvoljen.
17. člen
(mednarodna odmevnost)
Kandidat izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela zlasti z naslednjimi kazalci mednarodne odmevnosti:
– dokazljivimi citati v znanstveni literaturi,
– vabljenimi predavanji na mednarodnih znanstvenih srečanjih,
– članstvom v uredniških odborih mednarodnih revij,
– članstvom v tujih akademijah,
– nosilstvom predmeta v mednarodnih dodiplomskih ali podiplomskih programih ter
– pedagoškim sodelovanjem pri izvedbi dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programov na tujih univerzah.
18. člen
(vrsta objave)
Za objavo z mednarodno odmevnostjo se šteje besedilo, objavljeno v enem od razširjenih tujih jezikov v eni od revij, indeksiranih v SSCI ali SCI z IF>0 ter AHCI, ali v revijah, ki so po mnenju stroke po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive s temi revijami.
Pri presoji usposobljenosti se upoštevajo revije, ki po vsebini spadajo v habilitacijsko področje kandidata in jih upoštevajo visokošolski zavodi, člani slovenskih univerz. Seznam drugih revij potrdi senat visokošolskega zavoda.
19. člen
(avtorstvo)
Prvo ali vodilno avtorstvo je razvidno iz vrstnega reda avtorjev; v kolikor ni razvidno, morajo soavtorji napisati izjavo o tem, kdo je vodilni avtor.
Na področjih, na katerih prvo oziroma vodilno avtorstvo ne obstaja (npr. kjer so avtorji razvrščeni po abecednem vrstnem redu), se prvo oziroma vodilno avtorstvo ne upošteva.
b. Elementi pedagoške usposobljenosti
20. člen
(presoja pedagoške usposobljenosti)
Elementi za presojo pedagoške usposobljenosti kandidata za izvolitev v naziv so:
– razumljivost ter sistematičnost predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij ter preverjanj znanja;
– uspešno mentorstvo pri diplomah, specializacijah, magisterijih, doktoratih in vseživljenjskem ter drugem podiplomskem izobraževanju, mentorstvo študentom v izmenjavi in pri študentskem raziskovalnem delu;
– odnos do študentov,
– spodbujanje k znanstvenemu, pedagoškemu in strokovnemu delu,
– priprava, strokovna, pedagoška in metodična oziroma didaktična vrednost pedagoških pripomočkov, študijskih gradiv in učbenikov;
– razvijanje laboratorijev ali drugih specializiranih enot, ki podpirajo pedagoški proces;
– z dokazili potrjeno pedagoško usposabljanje po splošnih programih pedagoškega usposabljanja ali individualnih programih visokošolskega zavoda,
– sposobnost za organizacijo izobraževalnega dela, inovativnost, sodobnost, razumljivost in uspešnost predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij in izpitov;
– odnos do sodelavcev in študentov, uvajanje in spodbujanje posebno mlajših sodelavcev k znanstvenemu, pedagoškemu in strokovnemu delu ter k objavljanju in javnemu poročanju o svojem delu, skrb za učiteljski naraščaj;
– mnenje študentov o pedagoškem delu;
– strokovna, pedagoška in metodična vrednost pedagoških pripomočkov, predvsem učbenikov.
C. Posebni pogoji za izvolitev v naziv
21. člen
(posebni pogoji za izvolitev v naziv)
Posebni pogoji so kakovostni in količinski pogoji, ki jih mora poleg temeljnih in splošnih pogojev izpolnjevati kandidat za izvolitev v naziv.
Redni profesor in znanstveni svetnik
22. člen
(redni profesor in znanstveni svetnik)
V naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:
Kakovostni pogoji:
– je sposoben samostojno znanstveno in raziskovalno-razvojno delovati na področju, za katerega želi biti izvoljen, ter prispevati nova znanja ali stvaritve ter izkazati mednarodno odmevnost svojega dela;
– je po opravljenem doktoratu najmanj 3 mesece neprekinjeno raziskovalno ali pedagoško deloval na kakovostni tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi;
– poglablja in dopolnjuje znanstvene dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje;
– je bil mentor pri vsaj eni zaključeni doktorski disertaciji ali somentor pri dveh, kjer šteje mentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije;
– je objavil znanstvena dela (monografija, knjiga, učbenik), ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru;
– je vodil raziskovalne projekte;
– ima izkazano mednarodno odmevnost;
– ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri morajo biti navedena samostojna dela (oz. je vodilni avtor);
– ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.
Dodatni kakovostni pogoji za izvolitev v naziv rednega profesorja:
– ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje v celoti);
– ima pozitivno mnenje študentov.
Količinski pogoji:
– je objavil vsaj 14 člankov (od tega najmanj 7 člankov od zadnje izvolitve v nižji naziv), pri katerih je prvi ali vodilni avtor (oz. dokazuje, da je njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja); od tega mora biti najmanj 6 člankov objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF>0 oz. AHCI. Če je za področje za izvolitev značilno, da revije, indeksirane v SSCI, SCI z IF>0 oz. AHCI, niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami;
– od zadnje izvolitve izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv višjega znanstvenega sodelavca ali izrednega profesorja;
– ima najmanj 300 točk znanstvenih objav za celotno raziskovalno obdobje, izračunanih na podlagi Točkovalnika znanstvene in strokovne uspešnosti, ki je priloga tega pravilnika. Vsaj 100 točk mora biti od zadnje izvolitve.
Kandidat lahko največ 8 člankov iz prve alineje prejšnjega odstavka, ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI in SCI z IF>0 oz. AHCI, nadomesti z znanstveno monografijo, delom znanstvene monografije, učbenikom ali strokovnim dosežkom. Avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka. Avtorsko dela znanstvene monografije pa nadomešča en članek. Dva od člankov, ki jih kandidat nadomešča z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z recenziranim univerzitetnim učbenikom. Avtorstvo recenziranega univerzitetnega učbenika se šteje kot en članek. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z vrhunskim raziskovalnim ali strokovnim (prenos tehnologij, podeljen patent s preizkusom ipd.) dosežkom.
23. člen
(javno predavanje)
Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja mora pred izvolitvijo opraviti javno predavanje.
Izredni profesor in višji znanstveni sodelavec
24. člen
(izredni profesor in višji znanstveni sodelavec)
V naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:
Kakovostni pogoji:
– je sposoben samostojno znanstveno ali raziskovalno-razvojno delovati na področju, za katerega se izvoli, ter na njem prispevati nova znanja ali stvaritve. Ta sposobnost se izkazuje z ustrezno bibliografijo na področju izvolitve v naziv;
– je uspešno deloval v strokovnem okolju;
– izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela;
– je po opravljenem doktoratu raziskovalno ali pedagoško deloval na tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi neprekinjeno najmanj 3 mesece,
– je bil somentor pri najmanj eni zaključeni doktorski disertaciji, pri čemer štejejo tudi utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije, ali je sicer ustrezno prispeval k vzgoji strokovnjakov na svojem področju. Za tak prispevek se šteje:
– uspešno zaključeno mentorstvo pri vsaj enem študentskem delu, nagrajenem z univerzitetno nagrado oziroma nacionalno strokovno ali mednarodno nagrado;
– glavno mentorstvo pri dveh zaključenih magistrskih delih (mentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjenega magistrskega dela);
– vodenje raziskovalnega projekta;
– ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri morajo biti navedena samostojna dela (oz. je vodilni avtor)
– ima pozitivno oceno poročevalcev;
– ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.
Dodatni kakovostni pogoji za izvolitev v naziv izrednega profesorja:
– ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje v celoti);
– ima pozitivno mnenje študentov.
Količinski pogoji:
– je objavil vsaj 7 člankov (od tega najmanj 4 članke od zadnje izvolitve v nižji naziv), pri katerih mora biti prvi ali vodilni avtor (oz. dokazuje, da je njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja), od tega morajo biti najmanj 3 članki objavljeni v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF>0 oz. AHCI. Če je za izvolitveno področje značilno, da revije, indeksirane s SSCI, SCI z IF>0 oz. AHCI, niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami;
– ima najmanj 200 točk iz znanstvenih objav iz celotnega raziskovalnega obdobja, izračunanih na podlagi Točkovalnika znanstvene in strokovne uspešnosti, ki je priloga tega pravilnika, od tega 100 od zadnje izvolitve.
Kandidat lahko največ 4 članke iz prve alineje prejšnjega odstavka (ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI in SCI z IF>0 ter AHCI) nadomesti z znanstveno monografijo, delom znanstvene monografije, učbenikom, raziskovalnim ali strokovnim dosežkom (prenos tehnologij, podeljeni patent ipd.). Pri tem avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka, avtorstvo dela znanstvene monografije pa 1 članek. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z monografijo ali delom monografije, lahko nadomesti z recenziranim univerzitetnim učbenikom. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z vrhunskim raziskovalnim ali strokovnim dosežkom.
Docent in znanstveni sodelavec
25. člen
(docent in znanstveni sodelavec)
V naziv docenta in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje minimalne pogoje:
Kakovostni pogoji:
– je uspešen pri reševanju znanstvenih, raziskovalno-razvojnih ali strokovnih problemov;
– aktivno deluje v mednarodnem prostoru;
– ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri morajo biti navedena samostojna dela (oz. je vodilni avtor)
– ima pozitivno oceno poročevalcev;
– ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.
Dodatni kakovostni pogoji za izvolitev v naziv docenta:
– ima preverjeno pedagoško dejavnost ali opravi preizkusno predavanje;
– ima pozitivno mnenje študentov (v kolikor je v preteklosti sodeloval pri pedagoškem procesu).
Količinski pogoji:
– je objavil vsaj 3 članke, pri katerih je bil prvi ali vodilni avtor, od tega mora biti najmanj 1 članek objavljen v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF>0 oz. AHCI. Če je za področje izvolitve značilno, da revije, indeksirane s SSCI, SCI z IF>0 oz. AHCI, niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami;
– dosega minimalno 100 točk iz znanstvenih objav, izračunanih na podlagi Točkovalnika znanstvene in strokovne uspešnosti, ki je priloga tega pravilnika.
Kandidat lahko največ 2 članka iz prve alineje prejšnjega odstavka (ki pa ne nadomeščata obveznega članka, objavljenega v reviji, indeksirani v SSCI in SCI z IF>0 ter AHCI) nadomesti z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije. Pri tem avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka, avtorstvo v delu znanstvene monografije nadomešča 1 članek.
Višji predavatelj
26. člen
(višji predavatelj)
V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen kandidat, ki ima:
– izkazana znanstvena ali strokovna dela in objave, ki dokazujejo njegovo strokovno ali znanstveno uveljavljenost na področju, na katerem želi biti izvoljen v naziv;
– dosega minimalno 50 točk iz znanstvenih ali strokovnih objav, izračunanih na podlagi Točkovalnika znanstvene in strokovne uspešnosti, ki je priloga tega pravilnika;
– izkazano pedagoško usposobljenost;
– ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje) ali opravi javno preizkusno predavanje;
– ima pozitivno mnenje študentov (v kolikor je v preteklosti sodeloval pri pedagoškem procesu),
– ima pozitivno oceno poročevalcev.
Predavatelj
27. člen
(predavatelj)
V naziv predavatelja je lahko izvoljen kandidat, ki se je strokovno uveljavil na področju, za katerega želi biti izvoljen v naziv, in ima pozitivne ocene večine poročevalcev.
Ob prvi izvolitvi predloži kandidat potrdilo o pedagoški usposobljenosti in izkušnjah. Če nima preverjenih pedagoških izkušenj, opravi javno preizkusno predavanje.
Lektor
28. člen
(lektor)
V naziv lektorja je lahko izvoljen kandidat, ki:
– ima 3 leta ustrezne pedagoške prakse in, če gre za žive jezike, vsaj 3 mesece neprekinjenega strokovnega oziroma pedagoškega delovanja v ustreznem jezikovnem okolju;
– ima ustrezno bibliografijo, ki obsega dela in stvaritve, ki jih priznava stroka kot ustrezni način predstavitve s področja, za katerega želi biti izvoljen;
– je pokazal sposobnost za strokovno in pedagoško delo;
– izkazuje pedagoško usposobljenost.
Asistent
29. člen
(asistent)
V naziv asistenta je lahko izvoljen kandidat, ki je:
– dokončal zadnji študij s povprečno oceno najmanj prav dobro (8), tako da se pri izračunu povprečja upoštevajo ocene vseh opravljenih izpitov, vaj in drugih ocenjenih študijskih obveznosti;
– za svoje zaključno delo, če je to pogoj za zaključek študija, dosegel najmanj oceno prav dobro (8);
– pokazal sposobnost za pedagoško, strokovno, znanstveno, raziskovalno-razvojno delo.
30. člen
(drugi visokošolski sodelavci)
Bibliotekar
V naziv bibliotekarja je lahko izvoljen kandidat, ki:
– je končal najmanj študijski program prve stopnje za pridobitev izobrazbe ustrezne smeri,
– ima 3 leta strokovne prakse,
– ima ustrezno licenco COBISS,
– je pokazal sposobnost za samostojno strokovno delo,
– ima pozitivno oceno poročevalcev.
Strokovni svetnik
V naziv strokovni svetnik je lahko izvoljen kandidat, ki:
– je končal najmanj študijski program prve stopnje in ima 15 let ustrezne prakse,
– je pokazal sposobnost za samostojno strokovno delo,
– ima pozitivno mnenje poročevalcev za preteklo delo.
Višji strokovni sodelavec
V naziv višji strokovni sodelavec je lahko izvoljen kandidat, ki:
– je končal najmanj študijski program prve stopnje in ima 10 let ustrezne prakse;
– je pokazal sposobnost za samostojno strokovno delo,
– ima pozitivno mnenje poročevalcev za preteklo delo.
Strokovni sodelavec
V naziv strokovni sodelavec je lahko izvoljen kandidat, ki:
– je končal najmanj študijski program prve stopnje za pridobitev izobrazbe ustrezne smeri in ima 2 leti strokovne prakse,
– je pokazal sposobnost za samostojno strokovno delo,
– ima pozitivno mnenje poročevalcev za preteklo delo.
Učitelj veščin
V naziv učitelj veščin je lahko izvoljen kandidat, ki:
– je končal najmanj študijski program druge stopnje za pridobitev ustrezne izobrazbe ustrezne smeri,
– ima praviloma 5 let strokovne prakse,
– ima pedagoško andragoško izobrazbo,
– ima pozitivno mnenje poročevalcev za preteklo delo.
Pri ponovni izvolitvi v naziv učitelj veščin mora kandidat predložiti dokazila o uspešni pedagoški praksi (študentsko mnenje).
IV. POGOJI ZA PONOVNO IZVOLITEV
a. Ponovna izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca
31. člen
(ponovna izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca)
Pri ponovni izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca za isto izvolitveno področje mora kandidat od zadnje izvolitve v naziv izpolniti vsaj polovico pogojev, ki jih zahteva zavod pri prvi izvolitvi v naziv.
Presojajo se strokovna, znanstvena in izobraževalna dela, ki spadajo v obdobje zadnjih petih let.
32. člen
(izvolitev v nižji naziv)
Če kandidat ne izpolni pogojev za ponovno izvolitev, lahko zaprosi za izvolitev v nižji naziv, če je bil pred tem že izvoljen v ta naziv. Pri tem mora izpolnjevati pogoje, ki so potrebni za ponovno izvolitev v nižji naziv.
b. Ponovna izvolitev v naziv asistenta
33. člen
(ponovna izvolitev v naziv asistenta)
Če je asistent dokazal uspehe v izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem delu ter ima dokazila o pedagoški usposobljenosti, je lahko v isti naziv izvoljen trikrat. Pri nadaljnjih izvolitvah se zahteva doktorat znanosti.
V. PREDČASNA IZVOLITEV V NAZIV IN IZVOLITEV MIMO VRSTNEGA REDA
34. člen
(predčasna izvolitev)
Kandidat se izjemoma lahko izvoli v naziv pred potekom veljavnega naziva oziroma v naziv, pri katerem se ne upošteva vrstni red nazivov.
Za predčasno izvolitev v naziv mora kandidat imeti izjemne dosežke. Za izjemni dosežek kandidata, ki utemeljuje predčasno izvolitev v naziv ali izvolitev v naziv mimo vrstnega reda, se štejejo prejem pomembne, splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini ali odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja znanstvene ali raziskovalne dejavnosti.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci so lahko v višji naziv izvoljeni še pred iztekom izvolitvene dobe, če so si po izvolitvi pridobili magisterij, specializacijo ali doktorat znanosti in izpolnjujejo tudi druge pogoje za višji naziv.
35. člen
(izvolitev mimo vrstnega reda)
Za izjemni dosežek kandidata, ki utemeljuje predčasno izvolitev v naziv ali izvolitev v naziv mimo vrstnega reda, se štejejo prejem pomembne, splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini ali odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja raziskav.
36. člen
(ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenih nazivov)
Za visokošolske učitelje, ki imajo v tujini pridobljeno izvolitev v naziv, se na podlagi meril izvede postopek ugotavljanja ustreznosti naziva, ki si ga je kandidat pridobil na drugem visokošolskem zavodu v tujini. Senat visokošolskega zavoda, ki izvede postopek priznavanja ustreznosti naziva, podeli naziv ter področje izvolitve v naziv. Priznavanje enakovrednega naziva velja za enako dobo, kot bi veljala izvolitev v ustrezni učiteljski naziv.
37. člen
(nazivi pridobljeni na drugih visokošolskih zavodih)
Če se na razpis za mesto visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali strokovnega sodelavca prijavi kandidat, ki ima veljaven naziv na drugem visokošolskem zavodu ali univerzi in je bil postopek izpeljan v skladu z veljavnimi Minimalnimi standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, ki jih je sprejel Svet nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu, zavod priznava enakovrednost pridobljenega naziva.
Kandidat, katerega naziva zavod ne prizna, mora vložiti vlogo za priznanje habilitacije. Vloga se obravnava po kriterijih, merilih in postopku, ki so predvideni za prvo izvolitev v naziv.
VI. POSTOPEK ZA IZVOLITEV
38. člen
Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se začne na osebno prošnjo kandidata.
Pri ponovni izvolitvi in izvolitvi v višji naziv je potrebno predlog oz. prošnjo vložiti najkasneje 6 mesecev pred potekom izvolitvene dobe.
Predlog oz. prošnja za izvolitev je predčasna, če je vložena prej kot 9 mesecev pred potekom prve izvolitvene dobe v naziv.
39. člen
V predlogu oz. prošnji mora biti navedeno področje, za katero si kandidat želi pridobiti naziv, priložene pa morajo biti naslednje potrebne listine in dokazila:
– življenjepis, iz katerega je razvidno kandidatovo strokovno, znanstveno in izobraževalno delo;
– bibliografijo v obliki izpiska iz COBISSa oziroma dokazila o zasnovanih in izvedenih znanstvenih in strokovnih delih;
– dokazila o pedagoški usposobljenosti;
– dokazila o izvolitvi v naziv, če ga je kandidat že imel;
pri vlogi za prvo izvolitev na zavodu pa še:
– overjene kopije visokošolske, univerzitetne, magistrske, specialistične ali doktorske diplome;
– dokazilo o znanju tujih jezikov,
– dokazila o dotedanjih zaposlitvah in delovnih izkušnjah
Če je prošnja s prilogami nepopolna, nerazumljiva ali ni pravilno sestavljena, pozove visokošolski zavod kandidata, da pomanjkljivosti v roku 15 dni odpravi.
Če kandidat pomanjkljivosti v roku 30 dni ne odpravi, se šteje, da je predlog umaknil.
40. člen
Prošnjo kandidata obravnava senat visokošolskega zavoda in najkasneje v enem mesecu po vložitvi predloga oz. prošnje imenuje komisijo za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v ustrezni naziv.
Komisija ima najmanj tri in največ pet članov.
Komisija je sestavljena iz visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo enak ali višji naziv, kot je naziv, za katerega kandidat kandidira.
V komisiji morata biti vsaj dva visokošolska učitelja, ki imata naziv s področja, za katerega se kandidat voli.
41. člen
Strokovni poročevalci izdelajo poročilo o tem, kako kandidat izpolnjuje pogoje strokovne usposobljenosti, znanstvenega in raziskovalnega dela, praktičnih izkušenj v stroki in pedagoških sposobnosti, ter predlagajo naziv, v katerega naj se kandidat izvoli.
Pri kandidatu, pri katerem se pedagoška sposobnost ugotavlja s preizkusnim predavanjem, določi komisija v sporazumu s kandidatom temo in datum preizkusnega predavanja ter oceni uspeh preizkusnega predavanja. Predsednik komisije poda posebno pisno poročilo o ugotavljanju pedagoške sposobnosti s preizkusnim predavanjem.
42. člen
Člani komisije izdelajo skupno poročilo ter podajo predlog za izvolitev v ustrezni naziv, ko predlog preučijo in ko prejmejo dokumentacijo, ki obvezno vsebuje tudi mnenje študentov. Član komisije, ki se z mnenjem preostalih članov komisije ne strinja, lahko poda ločeno mnenje. Poročilo pripravijo najkasneje v roku dveh mesecev od imenovanja komisije.
43. člen
Kandidatu mora biti ves čas trajanja postopka kot tudi po njem omogočen vpogled v vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo poročil in izdajo odločbe o izvolitvi.
Poročila, s celotno dokumentacijo in morebitnimi pripombami kandidata, se predložijo v obravnavo in odločanje senatu visokošolskega zavoda.
44. člen
Mnenje o pedagoških sposobnostih se oblikuje na podlagi mnenja poročevalcev ali komisije ob nastopnem predavanju in ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih.
45. člen
Če habilitacijska komisija ugotovi, da je skupno mnenje iz 42. člena negativno, ker sta se tako izrekla najmanj dva člana komisije, sprejme sklep, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka ter o tem obvesti senat.
Senat sprejme ugotovitveni sklep o ustavitvi postopka.
46. člen
Senat v roku enega meseca po prejemu soglasja habilitacijske komisije odloči o izvolitvi kandidata v naziv.
Če habilitacijska komisija ni dala soglasja, senat v roku enega meseca sprejme ugotovitveni sklep, da izvolitev v naziv ni mogoča.
47. člen
Kandidat, ki v postopku za izvolitev v naziv ni bil izvoljen, ne more ponovno zaprositi za izvolitev v ta naziv pred potekom enega leta, odkar mu je bila vloga zavrnjena.
48. člen
(odločitev po prostem preudarku)
Izvolitev v naziv je izraz avtonomne akademske presoje kandidatovega dela, strokovnih in pedagoških usposobljenosti. Izpolnjevanje pogojev za izvolitev po teh Merilih je le pogoj za obravnavo prošnje za izvolitev in ne ustvarja nobene pravice do izvolitve.
Pristojni organ izbere v postopku izvolitve v naziv na temelju svoje diskrecijske pravice med več mogočimi odločitvami tisto, ki jo glede na konkretni primer šteje za najbolj primerno in strokovno in jo kot takšno obrazloži oziroma podpre z navedbo dejstev in dokazov, ki so bili ugotovljeni v postopku.
49. člen
(pravica do pritožbe)
Kandidat lahko v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila njegova vloga za izvolitev v naziv zavrnjena oziroma s katero je bilo odločeno o njegovi ponovni izvolitvi v isti naziv, vloži pritožbo na senat.
50. člen
(razlogi za pritožbo)
Pritožba se lahko vloži:
– če so bile v postopku za izvolitev v naziv kršene določbe zakona ali Statuta,
– če so bila v postopku za izvolitev nepravilno ali nepopolno ugotovljena dejstva, ki so pomembna za odločitev.
51. člen
Senat na prvi seji po prejemu pritožbe izmed svojih članov določi poročevalca.
Poročevalec v roku 30 dni izdela poročilo in ga predloži senatu.
52. člen
Zavod po prejemu pritožbe obvesti kandidata, da lahko v roku desetih dni od prejema obvestila v navzočnosti pooblaščenega delavca zavoda vpogleda v dokumentacijo pritožbenega postopka in da se lahko v nadaljnjih desetih dneh od vpogleda v dokumentacijo pisno opredeli do vseh dejstev v pritožbenem postopku.
53. člen
(Odločanje o pritožbi)
Senat odloča o pritožbi na prvi seji po prejemu poročila poročevalca.
Če iz poročila poročevalca izhaja, da je pritožba prepozna, dekan pritožbo zavrže in o tem obvesti senat.
54. člen
O pritožbi odloči senat na nejavnem delu seje, na kateri opravi posvetovanje in glasovanje.
Posvetovanje se začne s poročilom poročevalca, ki predstavi senatu ustrezen sklep.
Senat lahko pritožbo zavrne ali ji ugodi.
Senat odloča z večino glasov navzočih članov, pri čemer se član senata ne more vzdržati glasovanja.
Odločitev senata je dokončna.
55. člen
Visokošolski učitelji so voljeni v nazive po enem izmed naslednjih vrstnih redov:
– lektor, docent, izredni profesor in redni profesor;
– docent, izredni profesor in redni profesor.
Znanstveni delavci so voljeni v nazive po naslednjem vrstnem redu: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik.
Znanstveni delavci so ob izpolnjevanju pedagoških pogojev izvoljeni tudi v ustrezne nazive visokošolskih učiteljev.