Mobing na delovnem mestu nikakor ni nov pojav. Prej bi lahko rekli, da gre za relativno nov pojem, nov termin, izraz ki se je v zadnjem desetletju, dveh dodobra uveljavil v zahodnem svetu. Do mobinga, kot ga razumemo zdaj, je v širokem obsegu in še v hujših oblikah prihajalo že v prejšnjih stoletjih, še zlasti v obdobju industrijske revolucije.
V obdobju socializma se je zazdelo, da se je mobing nekoliko potuhnil. Ne rečem, da ga ni bilo, a bilo ga je manj, kar je nenazadnje razumljivo, saj so bili v tem obdobju delavci vendarle nekoliko bolj zaščiteni pred zlorabami.
Z vstopom v kapitalistično družbeno ureditev in v tržno gospodarstvo so se dejanja mobinga zopet okrepila, čeprav ne bi rekel, da je bil poglavitni razlog za njegov razmah ravno kapitalizem.
Prej bi to pripisal dejstvu, da je še posebej zgodnje obdobje slovenskega kapitalizma omogočilo, da so na visoke položaje v podjetništvu in gospodarstvu prišli posamezniki z zelo slabo razvito moralno-etično strukturo in z zelo omejenimi vodstvenimi sposobnostmi. Kombinacija primitivnega posameznika in visokega položaja pa seveda ustvarja idealne pogoje za razvoj mobinga.
Pravna ureditev mobinga
A kako mobing definirajo paragrafi? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] se problematike mobinga loteva dualistično. V 7. členu ureja prepoved spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu in obenem definira, kdaj gre za spolno in drugo nadlegovanje in kdaj za trpinčenje.
Določa, da je spolno nadlegovanje kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje pa je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.
Trpinčenje na delovnem mestu pa predstavlja vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
V 47. členu pa ZDR-1 zavezuje delodajalca, da zagotovi takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora sprejeti tudi ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.
Pazljivo pri pravni definiciji mobinga
Formalno je torej mobing določen kot spolno in drugo nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu. Ker je njegova zakonska podlaga določena dokaj široko, se vprašanje, ali je šlo v nekem konkretnem primeru zgolj za enkratno neprijetno situacijo, ali pa dejansko za mobing presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Ravnanja, ki pripeljejo do mobinga (recimo spolno nadlegovanje) so lahko precej različna, pri čemer je še posebej pomembno, da se natančno prouči, kakšen odnos je bil vzpostavljen med izvajalcem mobinga in njegovo žrtvijo, pa tudi za kakšno strukturo osebnosti gre pri obeh.
Možno je denimo, da je zaposleni delavec, ki je izšel iz nekoliko bolj trdega okolja, bolj navajen spoštovati avtoriteto nadrejenih ali sodelavcev, denimo nekoliko povišan glas, robato obnašanje, sem ter tja kakšno neprimerno besedo. Po drugi strani pa lahko (preobčutljivi) delavec kot mobing interpretira že način govora nadrejenega, ali pa recimo njegov dvoumen pogled.
V vsakem primeru pa velja, da je verjetneje, da je prišlo do protipravnosti (do mobinga) če 1.) ga izvajalec izvaja v več oblikah skupaj (ne samo, da se do podrejenega grdo obnaša, ampak ga obenem žali, izključuje, ignorira, zalezuje, ipd., kot tudi, če 2.) izvaja zgoraj omenjena dejanja daljše časovno obdobje.
————————————-
[1] Glej Zakon o delovnih razmerjih, (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19)
Kaj pa vi menite?
- Ste se morda že kdaj srečali z mobingom na delovnem mestu? Če da, kdo ga je izvajal? Ste se mu uprli?
- Menite, da je mobing posledica slabega kadriranja vodilnih v podjetju?
- Menite, da zakonodaja ustrezno rešuje problematiko mobinga? Kje bi se dalo še kaj izboljšati?
