Na kaj s pravnega vidika paziti na dopustu?

Bliža se čas dopustov, oziroma je za nekatere že nastopil. Letos smo si ga zaradi pandemije še posebej zaslužili. Morda kar v dvojni »dozi«. A v vsaki, še tako prijetni stvari, se skriva nekaj pasti, na katere moramo biti pozorni. Na dopustu lahko recimo zbolimo , ali pa se poškodujemo. Lahko, da nismo zadovoljni s storitvami turistične agencije, ali pa s ponudnikom počitniške nastanitve (denimo z najetim apartmajem). Lahko se nam zgodi, da po nekaj tednih ali celo mesecih s strani tuje policije ali drugega pristojnega organa prejmemo obvestilo o storjenem prekršku, za katerega se sploh ne spomnimo, da smo ga storili. V teh, še vedno nekoliko koronsko obarvanih časih, se nam nenazadnje lahko zgodi, da na dopust v tujino pozabimo vzeti katero izmed potrdil, ki je po zakonu obvezno – recimo potrdilo o negativnem testu, ali pa potrdilo o cepljenju. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi zdravstvenemu zavarovanju v tujini. V tokratnem blogu nekaj več o tistih glavnih stvareh, na katere moramo pomisliti, preden se odpravimo na zasluženi dopust.

 

Potrdila

Najbolj nerodna reč so potrdila, s katerimi lahko prehajamo mejo. Pa ne zato, ker bi jih bilo posebej težko pridobiti (priporočljivo je sicer, da razpolagamo bodisi z digitalnim potrdilom, bodisi s potrdilom SMS Pass[1]), ampak zato, ker se ta ureditev dejansko spreminja na tedenski bazi. Če se osredotočim le na Slovencem počitniško najljubšo Hrvaško: Od 19.6.2021 je denimo na tako imenovanem oranžnem Covid območju tudi celotna hrvaška jadranska obala, kar pomeni, da od tega dneva dalje povratek iz Hrvaške brez karantene ni možen, razen seveda, če razpolagamo s potrdili o negativnem testu, o cepljenju, ali o prebolelosti.

Za sam vstop v Republiko Hrvaško pa je trenutno treba imeti s seboj bodisi potrdilo o negativnem testu – negativni hitri test, ki ni starejši od 48 h od odvzema brisa (dovolj je natisnjeno potrdilo iz sistema zVEM – za prijavo potrebujete digitalno potrdilo), bodisi negativni hitri PCR test, ki ni starejši od 72 ur (prej 48h) od odvzema brisa, bodisi potrdilo o prebolelosti, bodisi potrdilo o polnem cepljenju po pravilih proizvajalca (dovolj je tudi cepilni kartonček, še bolje pa je imeti potrdilo iz sistema zVEM).

 

Odgovornost turističnih agencij

V primeru, če se vam bo zgodilo, da niste bili zadovoljni s storitvijo izbrane turistične agencije, je dobro vedeti, da so pravila glede tega jasna. Obligacijski zakonik[2] namreč določa, da mora organizator potovanja potniku nuditi storitve, ki imajo vsebino in lastnosti, kot so napovedane v pogodbi, potrdilu oziroma programu potovanja, in skrbeti za pravice in interese potnika v skladu z dobrimi poslovnimi običaji na tem področju. Bistveno pa je, da turistična agencija odgovarja za škodo, ki jo je povzročila potniku zaradi tega, ker sploh ni izpolnila ali je le delno izpolnila s pogodbo in z Obligacijskim zakonikom določene obveznosti, ki se nanašajo nanjo.

Kar se tiče odgovornosti turistične agencije za svoje podizvajalce (Če je denimo prevoz ali/in nastanitev zaupala tretjim osebam), pa velja, da vseeno odgovarja potniku za škodo, nastalo zaradi tega, ker te storitve sploh niso bile, ali pa so bile le delno izvršene.

 

Prejete kazni za cestno prometne prekrške iz tujine

Še posebej v letu 2019 so bili številni slovenski vozniki, ki so se vozili po Italiji, neprijetno presenečeni, ko so prejeli obvestila o storjenih cestnoprometnih prekrških pri njih. Sprva so se mnogi spraševali, ali pri tem sploh gre za legalno izrečene kazni, ali pa je v ozadju morda kakšna prevara. Kasneje se je izkazalo, da so bile kazni zakonite, še vedno pa se je marsikdo spraševal, ali se lahko globe za storjene cestno prometne prekrške v Italiji sploh izterjajo v Sloveniji?

Odgovor je da – v primerih storjenega cestnoprometnega prekrška v državah članicah EU je namreč mogoče storilcu prekrška izdati evropski plačilni nalog. Pravni podlagi za izterjavo kazni za storjeni cestnoprometni prekršek v tujini sta Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami EU in Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma.

Je pa treba ob tem poudariti, da se vsaka kazen za storjeni cestnoprometni prekršek v tujini še ne izterja. Slovensko sodišče namreč zavrne priznanje in izvršitev tuje odločbe, če denarna sankcija ne dosega (vsaj) 70 evrov.

———————————————————————————————

[1] V zvezi s tem glej: https://www.si-trust.gov.si/sl/si-pass/mobilna-identiteta/
[2] Glej: Obligacijski zakonik – OZ-A (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631)

 

Kaj pa vi menite?
  • Kako zelo se veselite prihajajočega dopusta? Ste poskrbeli za ustrezna covid potrdila?
  • Ste že imeli slabo izkušnjo s turistično agencijo? Kaj pa z drugim ponudnikom počitniških nastanitev?
  • Ali veste, da se lahko globa za storjeni cestno prometni prekršek v tujini izterja tudi v Sloveniji? Poznate omejitve v zvezi s tem?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

Kontakt in vpis