Kontakt in vpis
Zapri

Kontakt in vpis

  • E: INFO@MLCLJUBLJANA.COM
  • M: 040 931 231 ALI 040 937 931
  • TEL: +386 (0)59 047 920

Kontaktirajte nas


Visokošolski programMagistrski programDodatno izobraževanje

*obvezna polja

Nekatere najzanimivejše zakonske spremembe v letu 2020

V letu 2020 se obeta nekaj zanimivih zakonskih sprememb predvsem na področju stanovanjske in pokojninske zakonodaje, pa tudi na področju obdavčitve podjetij, lastnikov kapitala, zaposlenih, na področju oddajanja premoženja v najem in na področju minimalne plače. V tokratnem blogu omenjam nekaj najzanimivejših sprememb.

OBDAVČITEV PODJETIJ

Stopnja davka na dohodke od pravnih oseb v letu 2020 sicer ostaja enaka kot v letu 2019 in sicer 19%. Spreminja pa se ureditev v primeru, če bo pravna oseba imela dobiček za davčne namene. V tem primeru se bodo vse davčne olajšave in davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij priznale največ v višini 63% davčne osnove. Primer: Podjetje, ki bo v letu 2020 ustvarilo davčni dobiček pred davkom od dohodka pravnih oseb v višini 100.000 EUR in je v tem letu investiralo v razvoj v višini 120.000 EUR, bo lahko upoštevalo dejansko davčno olajšavo za investiranje v raziskave in razvoj le v višini 63.000 EUR, razliko pa v naslednjih petih letih.

OBDAVČITEV LASTNIKOV KAPITALA

V letu 2020 se spreminja tudi obdavčitev lastnikov kapitala. V letu 2019 sicer še vedno velja, da v primeru pridobivanja obresti, dividend in ustvarjanja dobičkov iz kapitala in dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov zavezanec plača 25% davka. Od leta 2020 pa bodo dohodki iz kapitala obdavčeni po stopnji 27,5%. Stopnje se sicer še vedno zmanjšujejo glede na obdobje lastništva kapitala, a bodo od leta 2020 (večinoma) višje. V primeru lastništva kapitala manj kot pet let bo torej stopnja 27,5% (prej 25%), v primeru lastništva kapitala med 5-10 let bo stopnja 20% (prej 15%), v primeru lastništva kapitala med 10-15 let bo stopnja 15% (prej 10%), v primeru lastništva kapitala med 15-20 let pa bo stopnja 10% (prej 5%). Tako kot doslej pa bo veljalo, da obdavčitve ne bo v primeru lastništva kapitala nad 20 let.

DOHODKI OD ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM

V primeru doseganja dohodkov iz oddajanja premoženja v najem bodo lahko davčni zavezanci upoštevali nekoliko višje normirane stroške in sicer v višini 15% (v letu 2019 samo 10 %), vendar pa se zvišuje tudi stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in sicer na 27,5 %.

DOHODNINA

Z davčno reformo 2020 se bo spremenila tudi dohodninska lestvica v smeri razbremenitve dohodkov srednjih dohodninskih razredov. Le nekaj primerov: V primeru letne davčne osnove do 8.500 EUR bo znašala dohodnina 16%. V primeru letne davčne osnove med 8.500 EUR in 25.000 EUR bo znašala dohodnina 1360 EUR plus 26% nad 8.500 EUR, v primeru letne davčne osnove med 25.000 EUR in 50.000 EUR pa bo znašala dohodnina 5.650 EUR plus 33% nad 25.000 EUR.

MINIMALNA PLAČA

V letu 2020 se bo povišal tudi znesek minimalne plače. Zakon o minimalni plači namreč določa, da od januarja 2020 znaša minimalna plača 700 evrov neto, poleg tega pa bodo na isti datum (1. 1. 2020) iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, za delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela). Za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 bo torej bruto plača znašala 940,58 evrov. Več o tem.

 

Menite, da so predlagane davčne spremembe ustrezne? Bodo ustrezno razbremenile srednji razred?

Se vam zdi, da je država preveč mačehovska do podjetij, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj in do uspešnih podjetij nasploh? Se vam zdi, da je v ozadju še vedno tipična slovenska »fovšija«?

Bo zakon o minimalni plači dosegel svoj namen, ali pa menite, da gre le za kozmetične spremembe?


Št. odgovorov na: “Nekatere najzanimivejše zakonske spremembe v letu 2020”: 2

  1. Elvis Kirinčič pravi:

    Absolutno o tem, ali zniževati davčne obremenitve posameznikov posebej v srednjem in višjem dohodninskem razredu se mi spremembe ne zdijo sploh potrebne, če kaj, ocenjujem, da je potrebno povečati in se osredotočiti na povečevanje javne porabe doma, s tem postajamo manj odvisni od nihanj na globalnem trgu, v tem kontekstu se mi zdi smiselna uvedba univerzalnega minimalnega osebnega dohodka, ali prejemka (pravna formulacija je povsem nepomembna, temveč je pomembna vsebinska), menda se v Nemčiji ta pripravlja nekje v višini 1200€/osebo, ob tem velja poudariti, da so življenski stroški z izjemo najema stanovanja in vrtca povsem primerljivi s slovenskimi. Seveda bodo slovenski podjetniki hiteli povedati, da pri nas to ni mogoče, da je prenizek ustvarjeni dohodek na zaposlenega, pozabljamo pa, da gredo ogromna sredstva iz naslova prihodkov podjetij za tehnološka posodabljanja podjetij, kar si v končni sekvenci lasti zgolj podjetnik, čeprav je zaradi istega razloga osebni prejemek zaposlenih mnogokrat
    sramotno nizek, kot tak podcenjen in bi glede na stvarni lastni vložek zaposlenega skozi prizmo povečanja kapitala podjetja le-ta moral hkrati postati solastnik vložka in podjetja v njegovem sorazmernem deležu. Podjetja, ki niso sposobna izplačevati plač za zaposlene v normalni oziroma pričakovani višini, ki naj ne bo sramežljivo določena, naj torej delujejo povsem samostojno in zaposlujejo zgolj podjetnika in morda njegovih družinskih članov. Enostavno se moramo vprašati, ali naj napredek Slovenije sloni na izkoriščanju zaposlenih, ki jih cca.. dve tretjini prejema skoraj minimalno, minimalno, ali še nižjo plačo od minimalne. Že sem večkrat razmišljal o potrebnih spremembah v miselnosti in mentaliteti podjetniške kulture in se ne kaže ponavljati. Toliko za sedaj.

  2. Elvis Kirinčič pravi:

    Javno in široko porabo doma je potrebno vzpodbujati.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja