V postopkih javnega naročanja naj bi bil namen taks, ki jih določa 71. člen ZPRPJN v tem, da se potencialni vlagatelji vzdržijo vlaganja neutemeljenih vlog ter da se delno krije stroške, ki nastanejo z delom državnega organa. Ustavno sodišče je že v več odločitvah potrdilo, da sodi določitev višine sodnih taks sicer v polje zakonodajalčeve lastne presoje, vendar pa je praviloma treba upoštevati, da mora med takso in storitvijo, za katero se ta plačuje, obstajati neposredna zveza in neko razumno razmerje.
Že iz primerjalne analize stroškov taks v postopkih javnega naročanja v EU izhaja, da ima Slovenija daleč najvišje takse med državami članicami EU v primerih, kjer gre za vložene zahtevke za revizijo pri postopkih dobave blaga ali izvedbe storitev pod vrednostjo 250.000 EUR in pod vrednostjo 1.000.000 EUR in da spada tudi v sam vrh držav, ki imajo izjemno visoke takse v postopkih naročil gradenj v višini 10.000.000 EUR.
(Vir: Europe Economics and Millieu. (2015) Economic efficiency and legal effectiveness of review and remedies procedures for public contracts. Final study report, markt/2013/072/C, april 2015, str. 66-70.)
V letu 2016 je državni organ (Državna revizijska komisija) za svoje delovanje prejela iz proračuna Republike Slovenije 1.121.648,09 EUR.
Glede na podatek, da 2/3 dela Državne revizijske komisije glede na število zaposlenih odpade na odločanje o zahtevkih za revizijo in pritožbah, 1/3 pa na prekrškovne postopke in da pridemo do istega razmerja tudi na podlagi primerjave med številom sporov iz postopkov oddaje javnih naročil (290) in številom prekrškovnih postopkov (139), lahko na podlagi teh podatkov in podatkov o vplačanih sredstvih v proračun in izplačilu iz proračuna v korist DKOMa ugotovimo, da je Državna revizijska komisija porabila:
1. Za odločanje o zahtevkih za revizijo in pritožbah cca. 747.766 EUR.
2. Za odločanje o prekrškovnih postopkih pa cca. 373.882 EUR.
V letu 2016 je znašal znesek taks, ki so bile vplačane za namen »plačilo takse za predrevizijski in revizijski postopek« 2.349.413 EUR, Državna revizijska komisija pa ga je porabila za svoje delovanje izključno na tem področju zgolj 747.766 EUR, kar znaša manj kot 1/3 vseh vplačanih sredstev (31,8 %).
Povprečna vrednost takse za en revizijski postopek v letu 2016 ob upoštevanju zgornjih podatkov o vplačanih taksah v proračun Republike Slovenije, ki se tičejo revizijskih postopkov (2.349.413 EUR za 290 obravnavanih zadev) je tako znašala 8.101 EUR. Glede na število zadev, ki se tičejo revizijskih postopkov (290) in zneska, ki ga je za svoje delovanje, ki se tiče samo revizijskih postopkov (2/3 od 1.121.648 EUR= 747.766 EUR) dobila in potrebovala Državna revizijska komisija v letu 2016, povprečna vrednost takse za en revizijski postopek v letu 2016 ne bi smela presegati 2.578 EUR, kar je trikrat manj od sedanje povprečne vrednosti takse.
Tako lahko zaključimo, da takse v postopkih pravnega varstva v javnih naročilih, ki jih določa 71. člen ZPRPJN, niso v skladu z načelom sorazmernosti iz 2. člena Ustave, saj sorazmerje med višino taks in stroški državnega organa ne obstoji, zato zakonodajalec s sprejemom tako visokih taks nedopustno posega v ustavne pravice, predvsem pravico do pravnega sredstva. Takse v revizijskih postopkih bi morale biti urejene tako, da bi bila njihova višina v sorazmerju s stroški konkretnih postopkov, zaradi česar bi izgubile naravo kaznovanja, prikritega obdavčevanja in prekomernega ter nedovoljenega posega v pravice vlagateljev zahtevkov za revizijo.
Rolando Kresnik, dipl. poslovni pravnik
