Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila obvestilo z naslovom Zaostritev ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva. Postavila je dve zahtevi v sklopu sedaj zavezujočega instrumenta, in sicer da mora kreditojemalcu mesečno po plačilu obroka kredita ostati vsaj znesek minimalne plače, če preživlja družinske člane pa še več, ter omejitev ročnosti pri ne-stanovanjskih kreditih (Celotna izjava dostopna TUKAJ).
VPLIV NA PREBIVALSTVO
S tem je Banka Slovenije povzročila, da je več kot 300.000 prebivalcev Slovenije postalo kreditno nesposobnih. Združenje bank Slovenije je prikazalo več življenjskih primerov, kaj ti ukrepi pomenijo za ljudi. Na primer, če vzamemo štiričlansko družino z dvema mladoletnima otrokoma brez dosedanjega kredita, neto plača kreditojemalca pa znaša 1.119€, lahko ta okvirno pridobi največ 30.000€ stanovanjskega kredita (preostali primeri). Kaj to pomeni za družino? Glede na današnje stanje cen nepremičnin predvsem v Ljubljani in okolici bi to pomenilo, da si družina de facto ne bi mogla privoščiti niti garsonjere.
FINANČNA STABILNOST IN KUPNA MOČ PREBIVALSTVA
Na Banki Slovenije ukrep najpogosteje opravičujejo z argumentom, da bodo z njim preprečili pretirano zadolževanje prebivalstva, kar naj bi povzročilo povečanje tveganja za finančno stabilnost. Nič pa ne omenjajo številnih pozitivnih posledic kreditiranja, denimo povečanje kupne moči prebivalstva, ki bi povzročilo večje kroženje denarja, to pa ima dokazljivo pozitivne učinke na gospodarsko rast.
POSEG V USTAVNO DOLOČBO
Taki ukrepi vzbujajo tudi številne pomisleke, ali so sploh v skladu z Ustavo RS. Posegli naj bi namreč v ustavno določilo o socialni državi. Socialna država mora svojemu prebivalstvu nuditi neko socialno in ekonomsko varnost. S takimi ukrepi pa se zdi, kot da se vsaj ekonomska varnost precej krha.
OHOLOST BANKE SLOVENIJE
Kljub močnemu odzivu javnosti, Banka Slovenije trmasto vztraja pri svojih dokaj šibkih argumentih. Združenje bank Slovenije je izjavilo, da navedeni argumenti niso relevantni, saj Slovenija tudi v kriznih obdobjih ni imela večjih problemov zadolževanja s strani prebivalstva, poleg tega pa je prebivalstvo Slovenije v deležu BDP precej manj zadolženo kot prebivalstvo primerljivih evropskih držav. Ukrepom nasprotuje tudi vlada in Banko poziva, naj ukrepe prekliče ter počaka na nov Stanovanjski zakon, s katerim bodo urejene državne garancije za posojila za mlade. (Ne)odziv Banke nakazuje na to, da ima slab stik z realnostjo, ter, da je prepričana v svoj prav.
Kakšno je vaše mnenje o ukrepu Banke Slovenije?Je pravno sporen, ekonomsko moder? Lahko morda povzroči celo socialne nemire?
Bi morali pri kreditiranju prebivalstva uporabljati drugačno selekcijo? Morda takšno, ki temelji na večji individualizaciji kreditojemalca, ki bi denimo upoštevala njegovo kreditno zgodovino?
Ukrep Banke Slovenije me je udaril kot strela iz jasnega. Ravno se določamo o gradnji hiše. Že tako je ogromno težav, da se poišče ustrezna lokacija, pridobi dovoljenja, sama gradnja, da ne govorim o enormnih cenah, ki veljajo na trgu nepremičnin, itd. Potem pa tole z ukrepom omejevanjem kreditiranja. Menim, da je ukrep pretiran. Res je, da sem po drugi strani mnenja, da bi morala država poskrbeti za dvig minimalne plače, pa ne na 700 € neto ampak vsaj 1000 € neto ali več, poleg tega pa davčno razbremeniti plače in imeti nad tem mnogo boljši nadzor in določiti strožje kazenske sankcije za kršitelje izplačevalcev plač. Kot se že govori bo tale januarski dvig minimalne plače na 700 € neto in izločitev dodatkov bolj na majavih tleh. Delodajalci že pripravljajo anekse, kjer nameravajo izplačati dodatek na minulo delo le za dobo pri istem delodajalcu in še tega spustiti na nižjo stopnjo kot je 0,5 % na leto delovne dobe. Ljudje pa se kreditirajo, ker imajo nizke plače. Drugače pač ne zmorejo. Resnica je, da povprečen potrošnik redno vrača kredite. Kje pa so tisti visoki neodplačani krediti, ki so jih najemala podjetja, itd. Denar mora krožiti to je osnova gospodarstva. Država pa živi od gospodarstva. Vedeti moramo, da je Banka Slovenije samoregulator, kar pomeni, da se lahko tako odloči in za tem stoji. Menim, da na dolgi rok lahko to pomeni resne posledice, kot je zmanjšanje prodaje s tem posledično proizvodnje, logično si sledijo odpuščanja v podjetjih, itd. Kdo po potem nosil odgovornost za nastalo stanje ? Bolje bi bilo raje bolje preverjati kreditno zgodovino in se potem odločati ali dati kredit ali ne. Naj pa spomnim, da obstaja veliko zavarovalnih instrumentov v primeru neodplačevanja kredita. Torej?