V prejšnjem blogu sem pisal o zgodovini Nove Zelandije, o njenih geografskih in demografskih značilnostih, o njenih zanimivostih, o njenem mednarodnem ugledu, ipd. Ker se kar nekaj Slovencev odloča, da bo v Novo Zelandijo odpotovalo tudi s trebuhom za kruhom, torej v iskanju zaposlitve, ali pa razmišljajo o tem, da bi v deželi kivija sklenili dober posel, tam odprli podjetje, ipd., v tokratnem blogu nadaljujem s poslovnim bontonom, ki je uveljavljen v Novi Zelandiji, se pravi katere norme (poslovnega) obnašanja morate tam upoštevati, če želite biti uspešni pri zaposlovanju ali pri poslovanju.
Bolj sproščeni do Slovencev, a vendarle malo »ksenofobični«
Za razliko od Slovenije teče življenje na Novi Zelandiji malo bolj počasi in umirjeno. Manj je hitenja, nervoze in deloholizma. Večji poudarek je na ravnovesju med delom in prostim časom. Novozelandci veljajo za zelo sproščen narod. Lahko bi jih opisal kot posrečeno mešanico Skandinavcev in Črnogorcev. O politiki tako rekoč ne debatirajo, to prepuščajo profesionalcem in resnici na ljubo imajo v zadnjem obdobju veliko sreče s kvalitetnimi in profesionalnimi politiki.
V poslovnih odnosih to sproščenost združujejo s profesionalnostjo in odgovornostjo. Polovičarstva ne marajo. Vsi tujci in priseljenci pa naj bodo pozorni na to, da delodajalci iščejo predvsem kader z izkušnjami iz lokalnega okolja, zato iskanje prve zaposlitve za prišleke ni ravno najlažji zalogaj.
Zelo cenijo dober kader
Znani so tudi kot »kradljivci« kadra« konkurenci. Skorajda ne mine sestanek, na katerem ljudje iz drugega podjetja kakšnemu delavcu (še posebej tistemu z višjimi kvalifikacijami) ne ponudijo, naj pride delati za njih, kar pomeni, da imajo do konkurenčne prepovedi dokaj »ležeren« odnos. Praksa je, da na vsake tri tedne delavca, ki je zaposlen v drugem podjetju pokliče kakšen ‘headhunter’ in mu ponudi drugo delovno mesto.
Fleksibilnost zaposlovanja in odpuščanja novozelandskim delodajalcem omogoča ločevanje zrna od plev, dobrega delavca pa se trudijo obdržati. Posledično je vzpenjanje po karierni poti neprimerno bolj progresivno kot v Sloveniji. Če v delavcu prepoznajo potencial, bo ta za to tudi primerno plačan.
Posebna oblika dobrodošlice
Na Novi Zelandiji ne bodite presenečeni, če se bodo v prisrčnem pozdravu s svojim nosom podrgnili ali dotaknili vašega nosu. To je za njih znak dobrodošlice!
Na splošno pa velja, da Novozelandci vzdržujejo do tujcev določeno varno distanco in niso zlahka užaljeni. Če se vam posreči z njimi navezati bolj pristen stik, pa se pojavi cel kup kompleksnih socialnih pravil, ki jih je potrebno vzeti v obzir. Običajno so Novozelandci zelo topli in prijazni ljudje, tudi družabni in odpuščajoči. Kljub temu pa se žal mnogi domačini, še posebej tisti, ki niso izkusili tujine, še ne zavedajo lastne kulturne posebnosti in izjemnosti. Zato lahko z njimi lahko pride do nehotenih nesporazumov v komunikaciji.
Novozelandski poslovni bonton
Na Novi Zelandiji se pričakuje točnost. Zamujanje več kot 5-10 minut, ne da bi koga vnaprej opozorili, je za domačine nespoštljivo. Zamujanje se slabo tolerira, zato je najbolje, da pridete na sestanke pravočasno ali celo nekoliko prezgodaj. Pozdravi na Novi Zelandiji so priložnostni, sestavljeni iz stiska roke in nasmeha. Nasmeh je pomemben, saj kaže na zadovoljstvo ob srečanju z drugo osebo. Dajanje daril na poslovnih sestankih ali v partnerstvih je zelo cenjeno, čeprav ni pričakovano. Vendar bodite previdni, kdaj in kako daste darilo, da ne bo videti kot poskus podkupovanja. Zato se izogibajte dajanju daril med pogajanji o poslovnem poslu in jih dajte bodisi pred poslom, ali po njem kot obliko čestitke.
Ko poslujete na Novi Zelandiji, je najbolje, da se oblačite konzervativno in formalno. Moški naj nosijo temne obleke z belo srajco in kravato, ženske pa temno obleko, obleko ali krilo in bluzo s suknjičem. V poslovnih odnosih je navkljub novozelandski prislovični ležernosti še vedno cenjena formalnost. Pri naslavljanju poslovnih partnerjev domačini hitro preidejo na imena, vendar jih je najbolje naslavljati s častnim nazivom in priimkom, dokler ne predlagajo prehoda na bolj domačo raven. Za začetek sestankov je najbolje, da prebijete led z družabnim pogovorom, ter z nekaj hrane ali pijače. Najbolje je, da se izogibate osebnim temam in uporabite humor, da razvedrite okolje. Priporočljivo je ohraniti vtis, da je vse dobro vodeno in pod nadzorom. Novozelandci se želijo v poslu počutiti sproščeno, ne glede na situacijo.
Samoironija in preklinjanje
Pri Novozelandcih je, podobno kot pri Britancih pogosto zbijanje šal na lastni račun. S tem ustvarijo prijetnejše, bolj sproščeno vzdušje. Ne sme pa vas presenetiti tudi pogosto preklinjanje. V podjetjih vlada zelo demokratično vzdušje – vsakdo lahko izrazi svoje mnenje, ne glede na starost ali položaj. Mačistični, diktatorski direktorji so prava redkost in veljajo v najboljšem primeru za čudake.
Kaj pa vi menite?
- Ste že kdaj odpotovali na Novo Zelandijo? Ali veste, da so Slovenci na Novo Zelandiji zelo cenjeni kot dobri delavci?
- Ste seznanjeni z dejstvom, da je na Novi Zelandiji tako imenovano »headhunterstvo« običajna praksa izkazovanja spoštovanja dobrim delavcem in ni razumljeno kot neetično ravnanje?
- Morda veste, da na je na Novi Zelandiji samoironija široko sprejeta praksa in ustavraja celo “konkurenčno” prednost?
