Nedavno je Ustavno sodišče RS sprejelo sklep, s katerim je začasno zadržalo vladni odlok v delu, ki prepoveduje prireditve, shode in zborovanja. V praksi to pomeni, da je ustavno sodišče vladi naložilo predvsem to, naj uravnoteži (ustavno varovani) dobrini pravice do javnega zdravja in pravice do javnega zbiranja. Vlada je na tej osnovi sprejela dopolnitev Odloka o začasni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja, s katerim so od 19. aprila naprej dovoljeni shodi do 100 oseb, pod pogojem, da se shod prijavi pristojni policijski enoti oziroma, da se zanj pridobi dovoljenje ustrezne upravne enote.
Zdi pa se, da je vlada z novim odlokom poskusila pridobiti le nekaj novega časa, saj obstajajo nesporni ustavno pravni argumenti, da je tudi odlok, ki omejuje zbiranje ljudi na 100 ljudi, v nasprotju z ustavo, še posebej, če je na večjem prostoru mogoče organizirati epidemiološko varno zbiranje večjega števila ljudi.
Pravica do javnih shodov je ustavna pravica
Pravica do javnih shodov oziroma pravica do javnega zbiranja in združevanja je sicer naša ustavna pravica. Ustava RS[1] namreč določa, da je zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj in, da ima vsakdo pravico, da se svobodno združuje z drugimi, zakonske omejitve teh pravic pa so dopustne le, če to zahteva varnost države ali javna varnost, ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni.
Ustava torej določa, da je omejitev pravice do javnega zbiranja lahko omejena tudi z zakonom, ki ureja varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni – konkretno je torej lahko omejena tudi z zakonom o nalezljivih boleznih[2]. Ta pa v 39. členu določa, da lahko Vlada RS prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, a le dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni, torej le za omejeno obdobje.
Napotilo ustavnega sodišča Vladi RS, naj ta najde ustreznejše ravnovesje med pravico do javnega zbiranja in pravico do javnega zdravja je brati predvsem v tej luči, da slednja pravico do zaščite javnega zdravja ne sme razlagati v ekstenzivnem (širokem) smislu, denimo tako, da za to uporabi vsa razpoložljiva sredstva – tudi teptanje ostalih ustavno varovanih človekovih pravic. Na ta način bi se namreč obnašala kot slon v trgovini z (ustavnim) porcelanom.
Pravica do javnih shodov je zgodovinski dosežek naprednih narodov
Pravica do javnega zbiranja je namreč ena izmed zgodovinsko najpomembnejših človekovih pravic, za katero so bili mnogi naši predniki pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja. Prav iz tega razloga mora vlada vsakršen ukrep, s katerim utemeljuje (začasen) suspenz te pravice utemeljiti s skrbno pretehtanimi, na stroki temelječih argumentih.
Če je denimo epidemiološka stroka mnenja, da so javni shodi, tudi, če se na njih zbere več kot 100 ljudi, v primeru, da ti potekajo v skladu s predpisanimi ukrepi (zaščitne maske, zagotavljanje primerne medosebne razdalje) varni in ne predstavljajo tveganja za širjenje nalezljive bolezni COVID-19, bi jih morala vlada brez zadržkov upoštevati in se odreči vsakršni arbitrarnosti. V tem slednjem primeru bi za to plačala visoko ceno – namreč izgubo še tisto malo podpore, ki jo trenutno v javnosti ima.
Nekateri vladni gospodje, ki si tako površno predstavljajo ukinjanje ustavno varovanih človekovih pravic se morajo zavedati, da je njihov mandat v najboljšem primeru omejen na nekaj let, medtem, ko lahko ustavne pravice preživijo stoletja. Zato je bolje, če želijo ohraniti vsaj nekaj svojega ugleda, da jih pustijo na miru in se namesto tega lotijo dela, ki je potrebno in predvsem ustavno dopustno.
—————————————
[1] Glej Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a), 42. člen
[2] Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP)
Kaj pa vi menite?
- Kakšno je vaše mnenje glede vladnih potez v povezavi z omejitvijo javnega zbiranja? Menite, da so v ozadju politični interesi?
- Kakšno sporočilo javnosti pošilja vlada, ki tako grobo ravna z ustavnimi pravicami?
- Kako bi vi uravnotežili pravici do javnega zdravja in do javnega zbiranja?
- Kakšno je vaše mnenje glede prekrškovnih postopkov mariborskim dijakom, ker so s protestom zahtevali vrnitev v šole?
