Novembra letos je postala pravica do odklopa univerzalno priznana pravica vseh zaposlenih. To pomeni, da morajo delodajalci zaposlenim odslej zagotavljati “pravi” in ne le formalni odklop od dosegljivosti.
Pravico do odklopa ureja 142.a členu ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.
Kako se določijo ukrepi?
Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Pri tem je pomembna notifikacijska (obvestilna) dolžnost delodajalca: O sprejetih ukrepih mora pisno obvestiti delavce na pri njem običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali z uporabo informacijske tehnologije – z objavo na spletni strani, še bolje z elektronskimi sporočili).
Če ukrepi, s katerimi naj delodajalec zagotovi pravico delavcev do odklopa niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se morajo določiti s kolektivno pogodbo ožje ravni.
Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati tudi v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri njemu običajen način.
Obrnjeno dokazno breme
Delodajalec nima pravice, da od delavcev zahteva, da so oni tisti, ki dokažejo, da jim je bila kršena pravica do odklopa. Nasprotno, če delavec trdi, da mu delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa, je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da to ne drži (se pravi mora dokazati, da mu je bila ta pravica zagotovljena).
Kar se dokaznih sredstev tiče, zakon ne navaja kakšna ta morajo biti, oziroma jih vsebinsko ne opredeljuje. To pomeni, da lahko kot dokaz denimo uporabi objavo na oglasnem mestu v njegovih prostorih, ustrezno korespondenco (denimo s poslanimi elektronskimi sporočili, v katerih je delavce obvestil, da jim je zagotovljena pravica do odklopa in kako konkretno jo lahko v praksi uresničujejo – denimo tako, da izklopijo svoje mobilne telefone, ne da bi se bali, da lahko zaradi tega utrpijo določene sankcije, z navedbo prič, ki potrjujejo, da je delodajalec res tako ravnal, ipd.).
Kako pa pravica do odklopa izgleda v praksi?
To vprašanje je pomembneje, kot se zdi na prvi pogled, saj vemo, da v Sloveniji ni redkost, da zakonodajalec sprejme perfekten zakon, ki pa ga potem “pozabi” uresničevati v praksi. Pravica do odlopa se mora torej dejansko učinkovito implementirati v praksi. A kako to doseči?
Bistven je dejanski odklop od digitalnih orodij (mobitela, računalnika, družbenih omrežij) in ne le pravica delavca, da je v obdobju odklopa fizično odsoten iz delovnega mesta, a je ob tem še vedno dosegljiv na telefonu, na elektronski pošti (denimo doma, medtem, ko je na dopustu, ko je bolniško odsoten, ipd.).
Številne zadolžitve (še posebej v tako imenovanih “sedečih” poklicih) se namreč lahko opravljajo tudi na daljavo, razvoj digitalnih orodij pa je poskrbel za to, da je lahko zaposleni tako rekoč 24 ur na dan “omrežen”- preko telefona, elektronske pošte, različnih aplikacij, kot so Skype, WhatsApp, ipd.
Če bo delodajalec želel dokazati, da s pravico do odklopa misli resno, bo moral zato sam poskrbeti za ustrezno tehnično opremo, ki bo zaposlenim onemogočala, da bodo v obdobju, ko bodo “odklopljeni” odgovarjali na njegove klice, prebirali njegove SMS-e, elektronsko pošto, ipd.
Ali veste?
- Ali veste, da podatki Evropskega parlamenta kažejo, da je bilo kar 27% vseh delavcev, ki delajo od doma primoranih delati izven svojega delovnega časa?
- Vam je poznano dejstvo, da so bili Francozi prvi, ki so pravico do odklopa uzakonili – že leta 2016?
- Morda veste tudi to, da v ZDA te pravice sploh ne poznajo?
