90% ali še več mlajših ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, mi je odgovorilo, da se študija prava precej bojijo, zato, ker vsebuje tako veliko zakonov in »piflarije«. In, da se jim ne zdi preveč smiselno na pamet se učiti paragrafe, saj jih v resnici bolj zanimajo druge reči.
Kako zgrešeno je tako razmišljanje! Študij prava je vse kaj drugega, kot pa dolgočasno »memoriranje« zakonov preko učbenikov, skript in priročnikov. Ne samo, da omogoča pridobitev nadvse spodobnih zaposlitev in grajenje uspešnih karier – sam rad rečem, da je študij prava pravzaprav razburljiva ekskurzija skozi svet, ki nas obdaja.
Študentje tekom študija potujejo skozi raznolike in zapletene medčloveške in družbene odnose, spoznavajo domačo in tujo ekonomijo, spoznavajo meje, ki jih mora poznati vsak uspešen podjetnik in gospodarstvenik, da ne zaide v protipravnosti z zoprnimi posledicami, spoznavajo kompleksen davčni sistem, pa ustavne sisteme številnih držav po svetu, zakonodajo, ki ureja človekove pravice in njihov permanentni konflikt z državno prisilo, naučijo se osnov etike, pa tudi to, kako biti družbeno odgovoren državljan.
In nenazadnje – naučijo se dragocenega pravnega razmišljanja, ki jim omogoča, da se na neutemeljene kritike cinikov, provokatorjev in škodoželjnežev odzovejo profesionalno in argumentirano.
Kaj je sploh pravno razmišljanje?
Je veščina, ki je ena izmed najdragocenejših pridobitev študija prava. Pravnik, ki se nauči pravnega razmišljanja, bo razumel pomen pravne norme ne le v kontekstu zakona, ampak tudi v kontekstu pravnega sistema in družbe, v kateri živimo.
Razumel bo, da posamičen člen v zakonu ni le suhoparen skupek učenih izrazov, ampak, da ima prav vsaka beseda v tem členu svoj poseben pomen in veljavo. Pravnik, ki se bo specializiral za kazensko pravo, se bo recimo naučil, da odsotnost enega samega samcatega zakonskega znaka v kazensko pravni normi pomeni, da osebi ne moremo očitati, da je storila kaznivo dejanje.
Ali pa v obligacijskem pravu – pravna norma, ki ureja oderuško pogodbo denimo določa, da je pogodba nična v primeru, če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu[1]. Pri tej pravni normi moramo biti pozorni na kup podrobnosti, če želimo potrditi, da je pogodba, ki na prvi pogled sicer deluje oderuška, tudi pravno gledano oderuška.
Predvsem mora »nekdo«, denimo posojilodajalec izkoristiti stisko, lahko pa »le« lahkomiselnost nekoga drugega (posojilojemalca), ob tem pa si mora zase (ali pa za koga drugega – recimo za poslovno povezano osebo) zagotoviti nesorazmerno korist. Podana morata torej biti oba zakonska znaka oderuštva, tako izkoriščanje (subjektivni element oderuštva), kot tudi nastanek očitno nesorazmerne koristi (objektivni element oderuštva).
Tisti, ki obvlada pravno razmišljanje bo torej znal na opisani način razgraditi pravno normo, jo primerjati z dejanskim stanjem in iz tega izpeljati sklep, ali je šlo v konkretnem primeru za oderuštvo, ali ne.
Kaj lahko od študija prava pridobijo poslovni ljudje, menedžerji in vodilni kadri?
Izjemno veliko. Pravo je še zlasti uporabno za tiste posameznike, ki se že ukvarjajo s poslom, ali pa želijo to početi v prihodnje. Tudi za direktorje, prokuriste in druge vodilne kadre. Uspešnega vodenja podjetja namreč ni brez vsaj solidnega poznavanja pravnega reda. Podjetniki morajo poznati sistem pogodbenega, poslovnega ali davčnega prava, zato, da znajo skleniti dobro pogodbo in jo tudi razumeli, ali zato, da spoznajo kakšne davčne posledice bodo prinesle njihove konkretne poslovne odločitve. Direktorji, prokuristi in drugi vodilni kadri morajo poznati sistem gospodarskega oziroma korporacijskega prava, da se naučijo izjemno pomembne prepletenosti njihovega ravnanja z drugimi pomembnimi organi v podjetju, denimo s skupščino, delničarji in nadzornimi sveti, ipd.
Prepletanje menedžerskih nalog in pravnega reda
Za pravo lahko rečemo, da je neločljivo povezano z menedžmentom. Sta kot enojajčna dvojčka. Pri načrtovanju pomembnih menedžerskih odločitev se mora dober menedžer z enim očesom vedno spogledovati s pravnim redom. Ko se recimo ukvarja s pomembno združitvijo ali prevzemom mora dobro proučiti korpus konkurenčnega prava, da ga ne zadenejo neugodne posledice Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence; ko zaposluje ali odpušča delavce, mora biti vešč delovnopravne zakonodaje, ko sklepa pomembno gospodarsko pogodbo se mora zavedati, da z njo ne krši katerega izmed temeljnih pravnih načel – denimo načela enakovrednosti dajatev ali načela vestnosti in poštenja. Menedžer, ki obenem dobro pozna tudi pravni red dejansko ubije dve muhi na en mah: ne samo, da zna – kot temu poljudno rečemo – »biznisirati«, ampak zna tudi varno biznisirati. To pa je izjemno zmagovalna kombinacija.
Študij na MLC Ljubljana poteka na osnovi primerov iz sodne in druge pravne prakse
Študij na MLC študentom dejansko ponuja natanko to – odlično kombinacijo študija tako menedžerskih, kot tudi pravnih znanj in veščin in ga posledično usposablja za to, da postane pravi mojster vodenja »poslovne barke«. In še to bi želel poudariti – ravno zaradi tega, ker je študij na naši fakulteti namenjen praktikom, ljudem iz prakse, ki se vsakodnevno soočajo s čedalje zahtevnejšimi pravnimi izzivi, veliko pozornost posvečamo predvsem študiju primerov domače in mednarodne pravne in sodne prakse, z namenom, da spoznajo, kako pravni predpisi delujejo v vsakodnevnih pravnih poslih oziroma poslovnih transakcijah.
——————————————————————————-
[1] Glej Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631), 119. člen
Kaj pa vi menite?
- Zakaj ste se odločili za študij prava? Menite, da vam bo diploma omogočila boljše izhodišče pri iskanju zaposlitve? Višje dohodke? Ste se morda odločili študirati pravo, ker vas v resnici zanima?
- Menite, da je pravo še kaj več, kot le paragrafi? Ste dobili občutek, da preko prava pridobivate še druga znanja? Denimo s področja poslovanja, financ, političnega sistema, sociologije, psihologije?
- Se kot podjetnik zavedate pomena dobrega poznavanja pravnega reda?
- Se zavedate izjemnih prednosti, ki vam jih na tržišču prinaša naziv diplomiranega poslovnega pravnika?
