Prednosti in slabosti samostojnega podjetnika

Biti samostojen v poslovanju je velik izziv. Ko se odločamo o tem, kako bomo v življenju zastavili svojo poklicno pot, kako bomo gradili svojo kariero, kako bo nenazadnje potekal naš delovni dan, smo postavljeni pred kar nekaj težkih odločitev.

Lahko se odločimo za varno zaposlitev, denimo v javnem sektorju, kjer bo stopnja naše finančne varnosti resda višja, kot v zasebnem sektorju, a je po drugi strani veliko vprašanje, ali se bomo v takem delovnem okolju tudi dobro počutili, oziroma ali bo to zadostilo našim poklicnim ambicijam.

Po drugi strani se lahko odločimo tudi za zaposlitev v zasebnem sektorju – tu bo stopnja naše socialne oziroma finančne varnosti resda nižja kot v primeru zaposlitve v javnem sektorju, a bo verjetno tudi delo bolj raznoliko in dinamično, kar pomeni, da bomo lahko precej bolje izkoristili naše sposobnosti in potenciale.

Lahko pa se odločimo tudi za povsem samostojno poslovno pot. Ta je v resnici najbolj rizična, saj brez trdega dela, in pogostokrat tudi sreče, pogostokrat ne prinaša zaželenih rezultatov.

Kakorkoli obrnemo, veliko je odvisno tudi od osebnostne strukture posameznika, ki se odloča o svoji poklicni poti. Tisti, ki ima še posebej rad izzive, ki je nekoliko manj »ziheraške« sorte in se morebitnih ovir na poslovni poti ne boji, se bo verjetno lažje odločil za povsem samostojno poklicno pot. Denimo v obliki samostojnega podjetnika (s.p.).

Kakšne so temeljne značilnosti samostojnega podjetnika?

Samostojni podjetnik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Je najpogostejša pravnoorganizacijska oblika v Sloveniji in je primerna za cel niz opravljanja dejavnosti  – od obrtniških del, poslovnega svetovanja, prevajanja, terapevtske dejavnosti, ipd.

Samostojni podjetnik sicer pridobi pravico opravljati dejavnost na osnovi vpisa v Poslovni register Slovenije[1]. Prijava v Poslovni register Slovenije je brezplačna, torej ni povezana z nobenimi upravnimi stroški.

 

Odgovornost za obveznosti s svojim osebnim premoženjem

Prednost statusa samostojnega podjetnika je, da ne potrebuje osnovnega kapitala, a gre ta »boniteta« na račun dejstva, da za dolgove odgovarja (tudi) s svojim osebnim premoženjem. To pomeni, da odgovarja za svoje obveznosti tako s premoženjem, ki ga ima v zvezi s svojo dejavnostjo, kot tudi s premoženjem, ki ga ne uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti. Takega premoženja torej ne more izločiti iz premoženja, s katerim jamči za dolgove, ki jih morebiti ustvari pri opravljanju dejavnosti.

Če bo torej posloval slabo, neodgovorno, z dolgovi, lahko to »rezultira« tudi v tem, da bo ostal brez dobrin, ki mu v življenju največ pomenijo (računalnik, vozilo, celo nepremičnina).

 

Plačilo socialnih prispevkov

Samostojni podjetniki naj bodo še posebej pozorni na obveznost plačevanja socialnih prispevkov. Najkasneje v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije morajo namreč podati prijavo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in se vključiti v vse štiri obvezne sisteme socialnih zavarovanj: 1.) v pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2.) v obvezno zdravstveno zavarovanje 3.) v zavarovanje za primer brezposelnosti in 4.) v zavarovanje za starševsko varstvo.

Če samostojni podjetnik »pozabi« plačevati te prispevke, se mu lahko hitro pripetijo izvršbe in v praksi se je že dogajalo, da so podjetniki zaradi njih končali celo v osebnih stečajih. Zato je priporočljivo, da si takoj po tem, ko se registrirajo izberejo tudi ustrezen računovodski servis, ki jih bo pravočasno opozarjal na te njihove obveznosti.

 

Prenehanje samostojnega podjetnika

V primeru, če bi se izkazalo, da samostojnemu podjetniku samostojna poklicna pot ne ustreza, se lahko odloči tudi za to, da svoj status ukine. Uradno s.p. preneha na dan izbrisa iz poslovnega registra.

Do prenehanja lahko pride tudi iz drugih razlogov, denimo, če se preoblikuje v kapitalsko družbo, če umre (razen, če dediči nadaljujejo delovanje zapustnikovega podjetja), če je nad njim uveden stečaj, kot tudi, če ne deluje aktivno (nedelovanje se domneva, če podjetnik v dveh zaporednih letih ne predloži letnega poročila, čeprav je bil letno poročilo dolžan izdelati).

————————————————————————
[1] Glej 74. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Kaj pa vi menite?
  • Ste že razmišljali o samostojni poklicni poti? Se upate podati nanjo?
  • Že poznate prednosti in slabosti statusa samostojnega podjetnika?
  • Ste že izračunali, koliko na mesec bi vas stalo poslovanje preko statusa samostojnega podjetnika?
  • Morda veste, katere dejavnosti lahko opravljate kot samostojni podjetniki?  

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Blog Oktober

Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

Kontakt in vpis