Kraljevina Danska predstavlja najmanjšo in hkrati najstarejšo skandinavsko državo, ki se redno uvršča na vrh lestvice najsrečnejših prebivalcev na svetu. Poleg “kontinentalnega” dela je del nje tudi Grenlandija z Eskimi in Fersko otočje z izvrstnimi ribiči.
Poseduje impresivni, skoraj 8 km dolg Oresundski most, ki je čudež gradbeništva in eno najbolj impozantnih, najmodernejših in tudi najdražjih oper na svetu. Danska je tudi stičišče legend in sag o Vikingih, domovina Lego kock ter zibelka Hansa Christiana Andersena in Shakespearovega tragičnega Hamleta.
Pivo, dolge peščene plaže, ki jih sicer pogosto pokrivajo oblaki, zeleni pašniki, čudovita arhitektura in masleni piškoti. Vse to je gospodarsko in ekološko razvita sodobna dežela, s pestro vikinško zgodovino in čarobno severno svetlobo, ki je danes ena izmed vidnejših članic Evropske unije.
Osnovne značilnosti države
Danska je obmorska država, ki se nahaja na jugu Skandinavije in se obenem spogleduje s Severno Evropo. Leži na polotoku, vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja. Njena edina kopenska meja je na jugu z Nemčijo, medtem, ko jo most povezuje s Švedsko.
Sestavljena je iz velikega polotoka Jutlandija, ki označuje njen največji del ter še 470 drugih velikih in majhnih otokov, nahajajočih večinoma na baltski strani, med katerimi jih je 108 nenaseljenih. Njena zahodna obala je nenehno izpostavljena plimovanju in viharjem Severnega morja. Tudi glavno mesto Kopenhagen, leži na enem izmed otokov. Še posebej izstopata njena največja otoka – Fly (Funen) in Zealand. Na slednjem prebiva skoraj polovica Dancev.
Njen del so tudi Ferski otoki in Grenlandija
Kot sem omenil že zgoraj, pod dansko krono spadata še ozemlji Ferskih otokov in Grenlandije. Obe deželi sta samoupravni, saj imata svoj parlament in svojo notranjo ureditev. Sta avtonomni ozemlji v Atlantskem oceanu, ki nista članici EU. Fersko otočje ima 17 otočkov iz bazalta in izjemno spremenljivo atlantsko podnebje, prebivalci so dobri ribiči in vsestransko povezani z morjem. Grenlandija pa ima okoli 56.500 prebivalcev, večinoma eskimskega rodu in je kar 50 – krat večja od matične države, saj kar 90 % njene površine predstavlja led, ki je ponekod debel tudi 2000 metrov. Poleg danščine, govorijo eskimski jezik, podnebje je polarno, gospodarski panogi pa sta ribištvo in rudarstvo.
Danska ima zanimivo geografsko podobo. Je nižinska država, z izrazito položno in valovito pokrajino, posejano z nizkimi griči, morenami, jezeri in barji, kar je posledica premikov in taljenja ledenikov. Naravno rastje je listnat gozd (na vzhodu zlasti bukev, na zahodu hrast, breza in bukev), ki so ga v veliki večini izkrčili. Gozdovi pokrivajo 11 % površine, več ali manj so to umetni nasadi. Najvišja točka v državi je Yding Skovhoj, z le 173 metri nadmorske višine. Reke so kratke in imajo majhne, enakomerne pretoke. Najdaljša je Gudenå.
Padavin, oblakov in megle je na Danskem zelo veliko. To je tudi posledica prodorov hladnega vetra s severa ali vzhoda, ki ima povsem prosto pot, saj na Danskem ni gorske verige, ki bi ga ustavila.
Za Dansko so značilne blage, vetrovne zime in mila poletja. Februar velja za najhladnejši, avgust za najtoplejši mesec. Povprečna avgustovska temperatura sega do 17 stopinj. Najboljši čas za obisk je od aprila do avgusta, takrat so namreč dnevi najdaljši, temperature pa zmerne.
Je približno dvakrat večja od Slovenije
Skupna površina Danske meri 43.075 km2 prebivalcev ima 5,8 milijona, od tega 74, 7% evangeličanskih luterancev, 5,5% muslimanov (posledica migracij) in 19,8% ostalih. Približno 92% prebivalcev se je opredelilo za Dance, sledijo številne skupnosti Azijcev, Bošnjakov in ostalih priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, Arabcev, Nemcev, Grkov in Turkov. Povprečna poseljenost je 129 prebivalcev na km2.
Skoraj polovica (okoli 2,5 milijona) prebivalstva živi na največjem otoku – Sjælland (Zelandija). Uradni jezik je danščina, ki spada med indoevropske in severnogermanske jezike. Po izvoru je blizu švedščini in norveščini. Danski poslovneži odlično obvladajo tudi angleščino in nemščino, mlajše generacije pa poleg tega še francoščino in španščino.
Valuta je danska krona (DKK), ki je 0,13 evra. S pogajanji je namreč dosegla klavzulo o izvzetju iz evra in zato ni obvezana, da ga uvede.
Glavo mesto je Kopenhagen, ki šteje 656.787 prebivalcev. Je gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države in sedež parlamenta, monarhije in vlade. Po Stockholmu je drugo največje mesto v Skandinaviji. Imenujejo ga tudi »severni Pariz«.
Poleti se v Kopenhagnu dogaja Jazz festival, ki se je še posebej razvil, ko so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prišli v mesto živeti ameriški glasbeniki, na primer Ben Webster, Thad Jones, Richard Boone, Ernie Wilkins, Kenny Drew in mnogi drugi.
Za brezplačno zabavo je priporočljiv sprehod po Strøgetu, kjer pozno popoldan in zvečer nastopa improviziran cirkus s čarovniki, glasbeniki, žonglerji in ostalmi pouličnimi umetniki. Mesto zaznamujejo številni muzeji, zabaviščni park Tivoli, kip male morske deklice, palača Amalienborg, grad Christiansborg in Rosenborg, mestna hiša in Marmornata cerkev.
Kaj pa vi menite?
- Ali veste, da danski jezik sploh ne pozna izraza “prosim”, ko prosite za neko uslugo?
- Ste že slišali, da kar 50% prebivalcev Kopenhagna vsak dan kolesari v službo in nazaj?
- Ste seznanjeni z dejstvom, da je danska zastava najstarejša na svetu?
- Veste tudi to, da Danska nima nobene gore in hriba?
- Ste že slišali za besedo “hygge”, ki je sinonim za tipično dansko kakovost bivanja, ki ga pooseblja udobna družabnost, ki ustvarja občutek zadovoljstva in dobrega počutja?
