Kanada je ena izmed najbogatejših držav na svetu, pomembna turistična destinacija, ki slovi po vsem svetu tudi s svojo neokrnjeno naravo, edinstveno mešanico kultur in pestro zgodovino. Po površini je največja država v Severni Ameriki, je večja tudi od ZDA in se v svetovnem merilu uvršča na drugo mesto, takoj za Rusijo.
Država hokeja, Ryana Rerynoldsa, Jima Carreya, Keanuja Reevesa in trgovine na drobno. Vse to je čudovita pokrajina in nenaseljena dežela, ki v svetu uživa stabilno gospodarstvo ter ugodne davke. Pogledi na nedotaknjeno in naravno okolje so osupljivi in sestavljeni iz čudovitih rek in jezer.
Velja za eno izmed najbolj naprednih in tolerantnih držav na svetu.
Država na zahodu meji na Aljasko (ZDA), na jugu pa na 12 ameriških zveznih držav v celinskih Združenih državah Amerike, Kanada deli morske meje z Grenlandijo (avtonomno ozemlje Danske) ter otokoma Saint Pierre in Miquelon, ki pripadata Franciji. Na severu jo omejuje Arktični ocean, na severovzhodu Grenlandija (samoupravni del danskega kraljestva).
Njena površina je 9.985.000 km² in ima 39 milijonov prebivalcev. Velika večina Kanadčanov je kristijanov. Veliko Kanadčanov je potomcev Angležev, Škotov in Francozov.
Kanada ima dva uradna jezika, angleščino in francoščino (katero govori približno 25 % prebivalcev, predvsem v pokrajini Quebec). Vse komunikacije in storitve zvezne vlade morajo biti po zakonu na voljo v obeh uradnih jezikih.
Po podatkih kanadskega statističnega urada je delež Quebečanov, ki doma govorijo samo francosko nekaj nad 70%.
Glavno mesto države je Ottawa z 836.400 prebivalci. Leži 520 km od Toronta, ob reki Ottawa River, ki je mejna reka med provincama Ontario in Québec. Ime je dobila po lokalnem indijanskem plemenu. Med najzanimivejšimi znamenitostmi mesta sta kanadski parlament ter Muzej civilizacije.
Prvič je bila naseljena pred več kot 20.000 leti in sicer so jo naselili Azijci. Okrog leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu Nove Fundlandije ustanovili oporišče. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, so se Španija, Anglija in Francija začele boriti za prevlado na “novi” celini. Francoski pomorščak Jacques Cartier je konec 15. stoletja raziskoval ustje reke Sv. Lovrenca in takrat ustanovil prve naselbine.
Proti koncu 17. stoletja so se začeli izraziti spopadi med Francozi in Angleži, leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske vladavine v Kanadi. S quebeškim aktom pa so Angleži omogočili, da se je francoska kultura obdržala na celini. Z njim so Francozom med drugim zagotovili tudi pravico do izvajanja rimsko-katoliške vere.
Kanadska ustava (francosko: Constitution du Canada) je vrhovni zakon Kanade. Opisuje kanadski sistem upravljanja ter državljanske in človekove pravice tako državljanov Kanade, kot tudi oseb brez kanadskega državljanstva. Je delno napisana, deloma pa nenapisana. Kanadski pravni sistem temelji na kombinaciji običajnega in civilnega prava.
Izvršna pooblastila v državi v praksi pripadajo kabinetu – gre za odbor ministrov, ki je odgovoren izvoljenemu domu skupščine Kanade, ki ga izbere in vodi kanadski premier, ki je od leta 2015 Justin Trudeau. Kanadski parlamentarni sistem je sicer odprt in demokratičen.
Kanada je članica OECD, NAFTA in NACC. Država tudi sodeluje v forumih APEC (Asia Pacific Economic Cooperation).
Kanada je tudi članica Svetovne trgovinske organizacije, sekretariata Commonwealtha, ki se mu je pridružila leta 1931, t.i. Francophonie (mednarodna organizacija Francozov), Organizacije ameriških držav, Združenja držav izvoznic bencina in seveda, Združenih narodov.
Ali veste?
- Ali veste, da se v Kanadi nahaja ena izmed najdaljših avtocest na svetu, ki je dolga kar 7.800 km?
- Veste, da ima Kanda kar 6 časovnih con? Ste že slišali, da ima Kanada najdaljšo morsko obalo na svetu (202.080 km)?
- Ste seznanjeni z dejstvom, da je Kanada največji svetovni proizvajalec javorjevega sirupa?
