Predstavljamo Novo Zelandijo (prvič)

Nova Zelandija velja za deželo dolgega belega oblaka in kivijev, kjer je trenutno vrhunec poletja. Nova Zelandija ali staroselsko Aotearoa, velja za državo novih začetkov, kjer je vsak peti prebivalec priseljenec.

Uvrščena je na sam vrh sveta po kriterijih kakovosti življenja, toleranci in odprtosti. Dežela, kjer so tako imenovani dalmatinski migranti pomagali soustvariti novozelandsko vinogradništvo in danes številne mednarodno priznane blagovne znamke vin. Je zibelka različnih adrenalinskih športov, raj za avanturiste ter ljubitelje morskih živali. Poznana je še zlasti po ragbiju, Maorih, prekrasnih pokrajinah, na katerih se pase drobnica in snema filmske uspešnice, ter nenazadnje po izjemno priljubljeni premierki.

Če bi prevrtali zemeljsko oblo z vrtino iz Slovenije, bi prišli prav na Novo Zelandijo. Otoško državo z lego na južni polobli in oddaljenostjo od obale Avstralije 1.600 kilometrov, sestavljajo Severni in Južni ter nekoliko manjši Stewartov otok. Leži v jugozahodnem Tihem oceanu. Med prvima dvema otokoma leži 32 kilometrov široka Cookova ožina oziroma preliv. Okoli njiju pa leži še nešteto manjših otočkov, ki prav tako spadajo pod Novo Zelandijo. To so že prej omenjeni Stewartov otok, poleg njega pa še otočje Bounty, Auckland in Antipodes. Južno od nje je Antarktika, severno pa Nova Kaledonija, Tonga in Fidži.

Staroselci Maori so ji najprej nadeli ime Niu Tireni, kasneje pa Aotearoa, kar v prevodu pomeni Dežela dolgega belega oblaka.

Čudovita neokrnjena narava

Ima popolnoma neokrnjeno naravo, saj kar 80% prebivalstva živi v mestih. Približno 30 odstotkov države prekrivajo gozdovi, 50 odstotkov travniki in pašniki, 20 odstotkov obdelovalne površine.

Na južnem otoku so značilne gore oziroma Južne Alpe visoke vse do 3700 metrov. Tu se nahaja tudi najvišji vrh v državi, Mount Cook, ki meri 3764 metrov. Gorovje se na jugozahodu spušča v morje, vzporedno z globoko obalo fjordov. Na tem območju se nahaja mnogo ledenikov, vrelcev termalne vode in gorskih jezer. Največje naravno jezero je Taupo, ki leži v starem vulkanskem kraterju, po velikosti mu sledita Te Anau in Wakatipu. Tukaj boste prav tako našli biser svetovnega kova –  Milfordsko ožino, ki zajema 154 metrov visoke Bowenove slapove. Vzhodno od gora leži Canterburyjska ravnina. Christchurch velja za naselje, ki je največje na tem delu otoka. Na severnem delu pa se nahaja veliko gejzirjev, vrelcev tople vode, nekaj delujočih vulkanov (Ruapehu, Tongariro in Nguarohe). Tu se nahajajo tudi vroči blatni izviri. Iz jezera Taupo teče tudi najdaljša novozelandska reka Waikato, dolžine 425 kilometrov.

Za Novo Zelandijo je značilno subtropsko vlažno podnebje, ki rezultira v milih zimah in toplih poletjih. Padavine so prisotne celo leto. Vreme je izredno spremenljivo, sončnemu dnevu skoraj na dnevni bazi sledi popoldanska ploha. Prav lahko se pripeti, da doživite vse štiri letne čase v enem dnevu. Najhladneje je od junija do avgusta, najbolj toplo pa od novembra pa vse do aprila. Najpogostejše padavine so na zahodni obali Južnega otoka, kjer podnebje prehaja že v subantarktično.

Potomcev Evropejcev je za več kot tri četrtine

Njena površina obsega 268,021 km2, od tega 2,1% predstavlja voda. Ima le 4,886 milijonov prebivalcev. Etničnih skupin je 5 in sicer 78% predstavljajo Evropejci, 14,6% Maori, 9,2% Azijci in 6,9% Pacifiški otočani. Uradni jeziki so v pretežni meri angleščina, nato pa še maorščina ter novozelandski znakovni jezik. Prebivalec Nove Zelandije je Novozelandec. Glavna valuta je novozelandski dolar (NZD), ki je 0,59 evra. Po časovnem pasu je 12 ur pred Slovenijo.

Glavno mesto je zelo privlačni Wellington (Te Whanganui – a – Tara oziroma Poneke), ki leži na skrajnem jugu severnega otoka. Zaradi lege je mesto precej vetrovno, zato se ga je prijel vzdevek “Windy Welly”, največje mesto pa je Auckland, ki leži na severu severnega otoka.  Nekateri so mnenja, da je mesto brezizrazno in ga lahko brez slabe vesti preskočimo. A kljub temu lahko trdimo, da ponuja obilico zanimivih muzejev, pester izbor hrane in kave, prelepe plaže ter živahno nočno življenje.

Zanimiva zgodovina

Zgodovina te dežele se je pričela pisati v 14. Stoletju, ko so jo odkrili Maori, ko so do nje priveslali v kanujih (rečejo jim waka). Evropska naselitev se je začela z ladjo Tory 20. septembra leta 1839. Novozelandsko obalo je objadral nizozemski raziskovalec Abel Tasman (po njem je dobil ime avstralski otok Tasmanija). Skozi leta je dobivala različne statuse, od vključitve v britanski imperij (1840), delne avtonomije (1850), dominiona (1907), do neodvisne in samosotojne države v sklopu Britanske skupnosti narodov z Westminstrskim statutom 11. decembra 1931 (sprejet 25. novembra 1947).

Kar se tiče politične ureditve, novozelandski pravni sistem temelji na ustavnem zakonu, sprejetem 13. decembra 1986. Je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija, pod vodstvom britanskega kralja Charlesa III. Mesto priljubljene premierke pa zaseda Jacinda Ardern.

Kaj pa vi menite?

• Ste že obiskali Novo Zelandijo? Ali veste, da gre za državo, ki spada v sam svetovni vrh po kriteriju kakovosti življenja?
• Ste seznanjeni z dejstvom, da so na Novi Zelandiji čudovita smučišča?
• Se vam zdi zanimivo, da so jo odkrili tako, da so do nje priveslali s kanuji?