Kontakt in vpis
Zapri

Kontakt in vpis

  • E: INFO@MLCLJUBLJANA.COM
  • M: 040 931 231 ALI 040 937 931
  • TEL: +386 (0)59 047 920

Kontaktirajte nas


    Visokošolski programMagistrski programDodatno izobraževanje

    *obvezna polja

    Prekarnost, ki ne koristi nikomur

    Po nekaterih podatkih[1] v Sloveniji že več kot 41 % delavcev delo opravlja v atipičnih oblikah dela, mladi pa ob prvi redni zaposlitvi dobijo pogodbo za nedoločen čas samo v 33 % primerov, kar nas uvršča na predzadnje mesto znotraj EU.  Stopnja tveganja revščine se je med samozaposlenimi v nekaj več kot desetih letih podvojila, saj je denimo še leta 2005 znašala dobrih 13 %, medtem, ko je leta 2017 že vsak četrti samostojni podjetnik živel pod pragom tveganja revščine. Epidemično obdobje 2020-2021 je situacijo le še poslabšalo.

    Tudi naslednji podatki so pomenljivi: povprečno se v Sloveniji vsak mesec odpre več kot 1300 novih espejev, število samostojnih podjetnikov zelo hitro narašča in znaša že 13% vseh delovno aktivnih prebivalcev.

    Med tistimi, ki delajo preko študentske napotnice je kar 50% takih, ki delajo le za to, da pokrijejo najosnovnejše življenjske stroške, 36 % je takih, ki brez študentskega dela sploh ne bi mogli študirati, skoraj 10% pa je takih, ki z delom vzdržujejo druge (otroka, partnerja, ipd.).

    Kar petina samozaposlenih je navedla, da bi v primeru, če bi zboleli, ostali brez vsakršnih dohodkov in bi bili torej prepuščeni vsem uničujočim posledicam revščine. Sindikalno organizirana je v Sloveniji manj kot četrtina delavcev, kar pomeni, da ostajajo brez vsakršne pravne, finančne, moralne in druge podpore

     

    Je prekarnost otrok sodobnega kapitalizma?

    Ni, čeprav marsikdo misli obratno. Obstaja veliko število zrelih kapitalističnih držav, vključno z najbolj kapitalistično med njimi, ZDA, ki imajo za preprečevanje prekarnosti na voljo zelo učinkovita orodja.

    Čez lužo se je s prekarnostjo soočil že legendarni ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, s svojim znamenitim New Dealom[2]. Po intenzivnosti podobne, a ne povsem enake ukrepe gospodarskega okrevanja po pandemiji prav zdaj izvaja ameriški predsednik Joe Biden, ki svetu dokazuje, da je vse kaj drugega kot »najšibkejši ameriški predsednik v zgodovini«, kot so ga površno in nepoznavalsko označevali tudi nekateri v Sloveniji.

    Za zajezitev pojava prekarnosti so veliko konkretnega naredile tudi številne evropske države, predvsem skandinavske, Nemčija, ter nekatere baltske države.

    Prekarnost torej nikakor ni otrok sodobnega kapitalizma, saj ga lahko pametna politika omeji, če ne celo odpravi. Razraščati se začne predvsem v državah, kjer odločevalci še vedno ne razumejo, da s povečevanjem socialnih razlik državo vodijo v postopen finančni in moralni  razkroj, in, da se ekonomske situacije v državi ne da reševati (le) z dobro plačanimi službami, kot je nedavno omenil premier, saj je teh vedno premalo, ampak s povečevanjem kupne moči potrošnikov, kar pa vključuje predvsem zmanjševanje revščine in v tem smislu tudi prekarnosti.

     

    Izvor »zla« je v previsoki obdavčitvi dela

    Ne vem, ali je bila v Sloveniji že izvedena kakšna anketa na temo, ali bi bili delodajalci pripravljeni zaposliti delavca, če bi država znižala davke in prispevke, ki jih mora delodajalec  plačevati zaposlenemu, denimo za 10 ali 20%?

    Tudi, če ni bila, sem prepričan, da bi bil delež tistih, ki bi odgovorili pozitivno izredno visok. V Sloveniji se namreč prekarnost in delo na črno ne pojavljata zaradi tega, ker bi bili delodajalci pohlepni, ali pa, ker želijo »po balkansko« cesarju ne plačati tistega, kar mu pripada, ampak predvsem zato, ker so mnogi v to prisiljeni. Na koncu meseca namreč marsikomu enostavno ne ostane dovolj, da bi plačal še dajatve državi, ali pa ga te dajatve ovirajo, denimo pri investicijah v razvoj podjetja, s čemer bi na dolgi rok lahko zaposlil nove delavce.

    In, ker država trmasto vztraja pri visoki obdavčitvi dela in se pri tem noče zgledovati po tistih državah, ki so s prijaznejšo davčno politiko prekarnost skoraj odpravile, dobimo začarani krog, v katerem prekarnost narašča sorazmerno z nepripravljenostjo države, da bi ukrepala v smislu ustvarjanja prijaznejšega poslovnega okolja.

    In tako na koncu ni zadovoljen nihče – delodajalec, ki ga v prekarne oblike zaposlitev prisiljuje država, prekarec, ki tvega odsotnost socialne varnosti in revščino in seveda tudi država, ki s čedalje bolj prekarno družbo koplje jamo predvsem – sama sebi.

    Problem je le v tem, da se tega niti ne zaveda.

    —————————————————————–

    [1] Podatki Gibanja za dostojno delo in socialno družbo
    [2] New Deal je bil skupek programov, javnih del, finančnih reform in pravil v letih 1933-1939, s katerim je tedanji ameriški predsednik premagal veliko gospodarsko krizo.

     

    Kaj pa vi menite?
    • Kakšno je vaše mnenje glede pojavov prekarnosti v Sloveniji? Ste se že tudi sami soočili s prekarno obliko dela?
    • Kdo menite je odgovoren za razmah prekarnosti v Sloveniji? Imate kakšen konkretni predlog, kako to stanje izboljšati?
    • Zakaj menite, da država vztraja pri visoki obdavčitvi dela?

    Dodaj odgovor

    Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja