Priporočila NIJZ – brezzobi tiger? - MLC

Priporočila NIJZ – brezzobi tiger?

Ravno danes je bilo mogoče v časniku Delo[1] prebrati članek glede uporabe zaščitnih mask in merjenju temperature v podjetjih. Še zlasti v oči bode podatek, da gre (tudi) v tem primeru za priporočilo delodajalcem, za preventivni ukrep, s  katerim lahko uspešno prepoznavajo delež oseb, okuženih z virusom sars-cov2b in povišano telesno temperaturo.

Na Ministrstvu za zdravje so v zvezi s tem poudarili, da morajo delodajalci imeti pooblaščenega zdravnika, s katerim ukrep merjenja temperature uredijo v internih splošnih aktih, nadzor nad tem pa naj bi izvajala delovna inšpekcija. Če podjetja priporočil ne upoštevajo, pa se jim ne more zgoditi nič. Sankcije za neupoštevanje priporočil namreč sploh ne obstajajo.

 

Priporočila se ne primejo povsod

Sam sem do priporočil precej skeptičen. Še posebej do priporočil v slovenskem mikrokozmosu in ne razumem najbolje, zakaj jih naši organi tako radi izdajajo. Priporočila so bistveno bolj primerna za razvite družbe, z visoko stopnjo zaupanja v državne institucije, kot tudi z visoko stopnjo državljanske zrelosti in treznosti, kot so denimo Švedska, Islandija ali Nizozemska, kjer se jih državljani v velikem številu tudi držijo.

Številni Slovenci pa še vedno delujejo na pogon »hvatanja krivin«. To pomeni, da takoj, ko je nek predpis sprejet, začnejo iskati njegove luknje, iščejo poti, kako ga najbolj spretno obiti in razvrednotiti. Podedovana praksa iz rajnke Jugoslavije.

 

Pravna narava priporočil

Pravno gledano, pri priporočilu običajno ne gre za zavezujoč pravni akt, saj ta določeno ravnanje zgolj priporoča in ga ne zapoveduje. Posledično priporočilo ne more biti zavezujoče v pravnem smislu. Priporočilo je torej v najboljšem primeru lahko zgolj predlog za izvajanje dobre prakse, sprejet v okviru specializirane organizacije, ki premore veliko strokovnega znanja glede vsebine, na katero se priporočilo nanaša in zato apelira na zrelo presojo državljanov oziroma podjetij, da bodo tako prakso tudi sprejele v svoje in v javno dobro.

Največ priporočil v zvezi s preprečevanjem širjenja bolezni COVID-19 seveda izdaja NIJZ. A problem je, da je ta zgolj strokovni organ, ki po naši zakonodaji nima pristojnosti izdajanja zavezujočih pravnih aktov. Njegova priporočila lahko postanejo obvezna le v primeru, če se na njih sklicuje državni organ, ki tako pristojnost ima (denimo Državni zbor RS, Vlada RS). V nasprotnem primeru pa so priporočila zgolj lex imperfecta[2], brezzobi tiger.

 

Uporniki brez razloga?

Uporniško obnašanje je včasih pametno in dobrodošlo in je normalen sopotnik demokratičnih družb. Zgodovina totalitarnih družb je odličen dokaz za to, da lahko le (organizirano) uporništvo pripelje do nujno potrebnih sprememb in izboljšav v življenjih državljanov. Vendar pa nekatera uporništva ne vodijo nikamor. Celo več, ogrožajo najpomembnejše vrednote določene družbe. Med taka denimo sodijo nevarna vožnja, onesnaževanje okolja in gospodarski kriminal.

In tudi neupoštevanje dobronamernih in na strokovnih argumentih utemeljenih priporočil, namenjenih varovanju javnega zdravja oz. preprečevanja širjenja bolezni COVID-19.

Kaj želi dokazati posameznik, ki varnostniku v trgovskem centru zagrozi, da bo z njim fizično obračunal, če bo ta vztrajal, da mora v trgovini nositi zaščitno masko? Dokazal bo samo to, da je sebični in konfliktni tepec, ki ne ogroža samo svojega zdravja, ampak tudi zdravje ostalih obiskovalcev v trgovini. In kaj želi dokazati pijana skupina posameznikov, ki se navkljub prepovedi zbiranja masovno udeležuje piknikov, rojstnodnevnih zabav, porok? Mogoče hočejo povedati, da imajo »jajca«? No, meni se to ne zdijo nobena jajca, ampak kvečjemu prazna in neodgovorna pamet. Jajca se dokazujejo na drugačne načine.

Mogoče pa se marsikdo ne drži priporočil iz enostavnega razloga, ker mu gre enostavno na živce, da mu jih je nekdo zapovedal. Anarhisti? Uporniki brez razloga?

———————————————————–

[1] https://www.delo.si/novice/slovenija/zmeda-tudi-glede-nujnosti-merjenja-temperature-354937.html
[2] To so predpisi, ki nimajo določenih sankcij za njihovo kršitev.

 

Kaj pa vi menite?
  • Zakaj mislite, da se v obdobju zdravstvene krize izdaja tako veliko priporočil? Smo kot družba sploh zreli, da bi ponotranjili priporočila? Kaj pa strožje sankcije v primeru kršitev zapovedanih ukrepov – bi zalegle?
  • Zakaj menite je tako veliko uporništva v Sloveniji? Znate razlikovati med pametnim in nespametnim uporništvom?
  • Zakaj številni Slovenci tako radi »hvatajo krivine«? Kako je z zaupanjem v pravni sistem?  

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

Kontakt in vpis