Kontakt in vpis
Zapri

Kontakt in vpis

  • E: INFO@MLCLJUBLJANA.COM
  • M: 040 931 231 ALI 040 937 931
  • TEL: +386 (0)59 047 920

Kontaktirajte nas


Visokošolski programMagistrski programDodatno izobraževanje

*obvezna polja

Res ni razloga za šampanjec!

Mobing je pri nas v zadnjih letih postal zelo moderen izraz, v zadnjih tednih je bil celo najpogosteje izrečena beseda v medijih pri nas.

Tega se nisem razveselila, saj vem, kam to vodi! Še k večjemu popularizaciji tega pojava, ki ima za posledico to, da se izraz uporablja nestrokovno in pogosto za opisovanje pojavov, ki ne spadajo med mobing s čimer se odpira prostor tudi za preračunljive manipulacije. Pogosto se mobing enači z enkratnimi pojavi, ki morda res niso prijetni, sami po sebi pa ne spadajo med mobing dejanja, vendar jih ljudje pogosto subjektivno zaznavajo kot mobing, največkrat zaradi nepoznavanja tega pojava, pogosto pa tudi zaradi povečane stopnje občutljivosti ali nezaključenih komunikacijskih ciklusov s seboj ali drugimi.

•   Najbolj razširjen napačen stereotip je, da se skuša mobing enačiti s konfliktom. Vsak konflikt ali prepir med sodelavci, med podrejenim in nadrejenim še ni mobing. Tudi če se večja skupina združi v »spopadu« proti enemu posamezniku in po krajšem času razpade, to še ne pomeni, da smo imeli opraviti z mobingom. Torej je napačno razumevanje, da je konflikt, pri katerem so soudeležena tudi čustva vpletenih, že mobing. Vsak konflikt ni in ne more biti mobing. Konflikti so vedno gibalo napredka, če so seveda primerno rešeni. Res pa je, da lahko nerešeni konflikti postanejo vzrok za nastanek mobinga in morda od tod napačno razumevanje.

•   Velikokrat se zgodi, da je zahteva po boljši izvedbi nalog razumljena napačno. Ponavadi le ta pride iz strani vodstva. Toda naloga vodje je, da zahteva dobro izvedbo nalog in da nadzira kakovost dela z namenom odpravljanja napak. Čeprav morda način, ki ga vodja ubere, ni pogodu podrejenim, to še ne pomeni, da gre za psihično nasilje. Seveda pa mora biti komunikacija pri tem na ustrezni ravni in ne sme žaliti osebnega dostojanstva zaposlenega.

•   Na anketo, kaj je mobing, ki jo izvajala skupina študentov na ljubljanskih ulicah,  je večina vprašanih odgovorila, da je mobing psihično in verbalno nasilje nadrejenih nad podrejenimi. Tudi to je stereotipno razmišljanje: mobing lahko poteka v vseh smereh in na vseh ravneh, ne le od vrha navzdol. Tudi nadrejeni je lahko žrtev mobinga.

Vseeno  pa  naj to ne zmanjša pozornosti na znake mobinga oz. neustreznih vedenj in ravnanj, ki lahko vodijo v mobing. Stvari je potrebno reševati pravi čas in na pravi način. So na Ministrstvu za kulturo stvari reševali pravočasno? Nikakor ne. Zdi se, da jih sploh niso reševali, da so se prijave mobinga le kopičile? In ko se stvari nakopičijo, ni lahko najti načina za ustrezno reševanje. Najbolj učinkovit način je pritisk na tipko “RESET”, če pa to ne pomaga pa ostane le še “DELETE”! In to zagotovo ni razlog za šampanjec!

Oglejte si posnetek TV oddaje, Slovenija in Evropska unija: O mobingu na delovnih mestih.