V tokratnem blogu nadaljujem z opisom zanimivih značilnosti statusa samostojnega podjetnika.
Odgovornost samostojnega podjetnika
Kar se odgovornosti tiče, je predvsem pomembno vedeti, da samostojni podjetnik odgovarja za svoje obveznosti tako s premoženjem, ki ga ima v zvezi s svojo dejavnostjo, kot tudi s premoženjem, ki ga ne uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti, torej s svojim lastnim premoženjem.
Takega premoženja torej ne more izločiti iz premoženja, s katerim jamči za dolgove, ki jih ustvari pri opravljanju dejavnosti. Ne glede na to, pa mora samostojni podjetnik iz davčnih razlogov svoje osebno premoženje in pa premoženje, ki ga uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti zaradi morebitnega finančnega nadzora ločevati.
Popoldanski samostojni podjetnik (espe)
Nekateri zaposleni razmišljajo, da bi ustanovili tako imenovani popoldanski espe. V zvezi s tem je pomembno poudariti, da popoldanski espe ni posebna korporacijska oblika, ampak gre za temeljno obliko samostojnega podjetnika, ki zaradi razlogov s področja obveznih socialnih zavarovanj nekoliko drugače plačuje obvezne prispevke v ta socialna zavarovanja.
Razlika je torej le v tem, da je popoldanski samostojni podjetnik že predhodno vključen v vsa obvezna socialna zavarovanja in ne gre za neko posebno pravnoorganizacijsko obliko.
Navaden ali normirani samostojni podjetnik
Ko se boste odločali za registracijo samostojnega podjetnika, bo pomembno tudi, da se boste pravilno odločili glede tega, ali vam bolj ustreza navadna, ali pa normirana oblika samostojnega podjetnika.
Navadni samostojni podjetnik pomeni, da mora podjetnik voditi točno evidenco glede vseh prihodkov in odhodkov, ki jih ima na račun poslovanja. Za tak način poslovanja je skoraj obvezna tudi odločitev za računovodjo. Ob koncu leta je treba obvezno izdati letno poročilo. Tak način je bolj primeren za podjetnika z visokimi odhodki, to pa so predvsem proizvodne dejavnosti.
Pri normiranem samostojnem podjetniku pa je višina odhodkov vnaprej določena, oziroma predpostavljena glede na prihodke, ki jih podjetnik v procesu poslovanja prejme. Ta delež znaša 80 %. Ta oblika poslovanja samostojnemu podjetniku olajša evidence, saj mora knjižiti le podatke o prihodkih, ob koncu leta pa mu ni treba pisati letnega poročila. Tudi najem računovodje v tem primeru ni nujen. Podjetniku se to izplača v primerih, če ima nizke odhodke. To bo prišlo v poštev zlasti takrat, ko gre za storitvene dejavnosti.
Prenehanje samostojnega podjetnika
Nekateri samostojni podjetniki se odločijo tudi za to, da bodo svoj status samostojnega podjetnika zaprli. Razlogi za to so številni – od tega, da se zaposlijo drugje, da ugotovijo, da njihovo poslovanje ni več rentabilno in torej ne morejo več plačevati stroškov vzdrževanja njihovega statusa, da se odločijo, da se bodo preoblikovali v kapitalsko družbo (denimo v d.o.o.), lahko se zgodi tudi, da je nad njimi uveden stečaj, ali pa, da aktivno ne delujejo več (nedelovanje se domneva, če podjetnik v dveh zaporednih letih ne predloži letnega poročila, čeprav je bil letno poročilo dolžan izdelati).
V primeru, če je samostojni podjetnik zaposloval delavce, pa se je odločil, da bo svoj espe zaprl, mora delavcem pravočasno vložiti odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer najmanj 30 dni pred začetkom postopka prenehanja.
Delovno razmerje se namreč brez uradne odpovedi ne zaključi, čeprav bi se izvedel postopek izbrisa samostojnega podjetnika. Zelo pomembno je navesti tudi razlog odpovedi, saj je od tega odvisno, ali bodo zaposleni delavci na Zavodu za zaposlovanje prejeli nadomestilo v primeru brezposelnosti ali ne. Prav tako delavcem pripada tudi odpravnina za primer odpovedi iz poslovnih razlogov.
Denarno nadomestilo samostojnega podjetnika
V primeru prenehanja samostojnega podjetnika, je ta v določenih primerih upravičen do prejema denarnega nadomestila. Ali bo denarno nadomestilo tudi v resnici prejel, pa je odvisno od razloga takega prenehanja. Če je podjetnik denimo zaprl svoje podjetje iz krivdnih razlogov (denimo zaradi ne izplačevanja plač, zaradi dolgov, ipd.), potem nima pravice do prejema nadomestila za brezposelnost. Če pa je razlog prenehanja opravljanja dejavnosti upravičen in pod dodatnim pogojem, da je svojo dejavnost opravljal vsaj 9 mesecev v zadnjih dveh letih oziroma vsaj 6 mesecev, pa je upravičen do prejema denarnega nadomestila.
Kaj pa vi menite?
- Ali se zavedate, da v primeru registracije s.p. za obveznosti odgovarjate z vsem svojim premoženjem?
- Ste preverili, ali bo vaš obseg poslovanja pri s.p. tako velik, da si boste lahko »privoščili« plačevanje prispevkov in najem računovodje?
- Ste vedeli, da lahko kot samostojni podjetnik tudi zaposlujete?
- Ste vedeli, da v določenih primerih kot s.p. računovodje sploh ne potrebujete?
