Ne tako dolgo nazaj je ljubljansko Okrožno sodišče poskrbelo za veliko ogorčenje slovenske javnosti, ko je potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo, s katero bi družina Janković lahko dosegla večmilijonski odpis dolgov. (Več o tem.)
RAZVELJAVITEV POENOSTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE V ZADEVI ELECTE HOLDING – ZGOLJ ETAPNA ZMAGA?
Verjetno pod vplivom medijskega pritiska in tudi pritiska javnosti, pa se je zadeva vendarle začela odvijati v drugo smer. Višje sodišče je namreč ugodilo pritožbi Državnega odvetništva in razveljavilo poenostavljeno prisilno poravnavo družbe Electa Holding, sicer krovne družbe v poslovnem sistemu družine Janković (Več), vendar pa bi želel opozoriti, da gre tu le za »etapno zmago«, ki še zdaleč ne zagotavlja tudi končne zmage države v tem postopku – s tem pa verjetno tudi številnih drugih upnikov.
KAJ LAHKO PRINESE PONOVNO ODLOČANJE?
Kaj namreč pomeni odločitev Višjega sodišča o razveljavitvi poenostavljene »prisilke«? Pomeni le to, da bo moralo ljubljansko Okrožno sodišče o njej ponovno odločati. Od tu naprej pa sta možna dva scenarija: lahko se zgodi, da bo tudi v tem ponovljenem postopku znova potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo, lahko pa, da jo bo zavrnilo, kar bi pomenilo, da bo družba Electa Holding končala v stečaju.
ARGUMENTI VIŠJEGA SODIŠČA
Zakaj je Višje sodišče sploh ugodilo pritožbi državnega odvetništva? Iz sklepa sodišča izhaja, da je Okrožno sodišče, ko je odločalo o predlogu za ugoditev poenostavljene prisilne poravnave, ravnalo postopkovno malomarno, saj je »prisilko« potrdilo navkljub dejstvu, da družba Electa Holding ni predložila vseh listin, ki bi jih po zakonu morala predložiti. V ponovljenem postopku pa bo družba te listine morala predložiti.
Poudariti je treba tudi to, da Višje sodišče ni ugotovilo, da je šlo v tem primeru za zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, ampak zgolj za kršitev samega postopka. Garancij, da Okrožno sodišče v novem postopku ne bo ugodilo (ponovnemu) predlogu za izdajo sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, torej ni!
TOŽBA ZA RAZVELJAVITEV SKLEPA O POTRDITVI POENOSTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE
Poenostavljena prisilna poravnava (vendar pa gre v tem primeru za družbo Electa Inženiring) je sicer predmet še enega sodnega postopka, in sicer tožbe družbe Rating d.o.o. za razveljavitev sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v kateri tožnik med drugim trdi, da ta ni bila sprejeta na pošten način in posledično zahteva razveljavitev sklepa o njeni potrditvi in z njim odpisa večmilijonskega dolga.
POENOSTAVLJENE »PRISILKE« – VELIKA SISTEMSKA NAPAKA?
Čeprav morda celo držijo argumenti nekaterih, da je bil institut poenostavljene prisilne poravnave v slovensko zakonodajo inkorporiran z dobrimi nameni (finančno prestrukturiranje prezadolženega dolžnika), pa lahko trdim, da so bili njegovi snovalci najmanj naivni, če že ne kaj več, ker niso že tedaj predvideli, da bodo številni iznajdljivi dolžniki v njem prepoznali priložnost za legalizacijo masovnega odpisovanje dolgov, kar se je v številnih primerih tudi zgodilo. Zato lahko trdim, da poenostavljene »prisilke« večinoma niso dosegle svojega namena.
Kaj menite o poenostavljenih »prisilkah«? Bi nas morala skrbeti malomarnost sodišč pri odločanju o poenostavljenih prisilnih poravnavah? Je malomarnost sploh dopustna pri velikih in odmevnih primerih, ko so v igri večmilijonski zneski? Kako se izogniti zlorabam pri »prisilkah«? Je rešitev v spremembi insolvenčne zakonodaje? Ali pa bi nas moralo bolj kot to skrbeti pristransko ravnanje sodnikov? Pa to obstaja? Ga lahko dokažemo?
