VSTOP V SVET PODJETNIŠTVA – KAKO SE PODATI NA SAMOSTOJNO POT? (ČETRTIČ) – USTANOVITEV DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (d.o.o.)

Ameriški pisatelj in satirik Ambrose Bierce je v svojem delu The Devil’s Dictionary[1] med drugim zapisal, da so kapitalske družbe najbolj domiseln institut za posameznikovo pridobitev dobička brez tveganja lastne osebne odgovornosti. K tej provokativni izjavi se kmalu vrnem. A najprej o tem, kaj sploh so kapitalske družbe. Za razliko od osebnih družb (družba z neomejeno odgovornostjo – d.n.o. in kapitalska družba – k.d.)  je njihova temeljna lastnost omejena odgovornost družbenikov za dolgove družbe. Družbeniki d.o.o. dejansko odgovarjajo za dolgove družbe le v višini zakonsko obveznega osnovnega kapitala, s svojim osebnim premoženjem pa (načelno) ne. Koncept kapitalskih družb z omejeno odgovornostjo je bil pravzaprav osnovno gonilo kapitalizma, številni družbeniki z nekaj denarja so bili namreč pripravljeni vstopiti v urejeno pravnoorganizacijsko obliko in v njem začeti svojo poslovno pot le pod pogojem, da za obveznosti družbe ne bodo odgovarjali s svojim osebnim premoženjem.

 

USTANOVITEV D.O.O.

Družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) lahko po slovenskem pravu ustanovi ena fizična ali pravna oseba, ali pa več njih (ne pa več kot 50), ki na podlagi osnovnega vložka, ki ga vložijo v družbo oziroma glede na vrednost tega vložka v osnovnem kapitalu pridobijo svoj poslovni delež. Običajno je poslovni delež izražen v odstotku (denimo 50%, 30%), ta odstotek pa predstavlja obseg korporacijskih upravičenj, ki jih ima posamezen družbenik v družbi. Minimalni osnovni kapital d.o.o. sicer znaša 7.500,00 EUR in je sestavljen iz osnovnih vložkov, ki ne smejo biti manjši od 50,00 EUR. Pred prijavo za vpis v sodni register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj četrtino osnovnega vložka, pri čemer poudarjam, da ni nujno, da je osnovni vložek vselej zagotovljen v denarju, saj zakon dopušča, da družbeniki v družbo vložijo tudi stvarne vložke (denimo nepremičnine, premičnine).

 

DRUŽBENA POGODBA, USTANOVITVENI STROŠKI

Družba se ustanovi s sklenitvijo družbene pogodbe, v kateri družbeniki uredijo določena medsebojna razmerja. Glede vsebine teh razmerij velja, da so družbeniki pri njenem oblikovanju svobodni, saj je večina določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) dispozitivna. Vendarle pa ZGD-1 določa minimalno obvezno vsebino družbene pogodbe[2].

Družba se torej ustanovi z družbeno pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa, ni pa to nujno. Zadošča, da je sklenjena na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Dandanes se veliko število d.o.o. ustanovi preko točke VEM. Pogodbo morajo podpisati vsi družbeniki. V primeru enoosebne družbe z omejeni odgovornostjo (to je družba, ki jo ustanovi en sam družbenik), je mogoče družbo registrirati v sodnem registru kar neposredno preko spletne strani E-VEM.

Vse ustanovitvene stroške d.o.o. krijejo ustanovitelji sami in sicer sorazmerno z višino njihovih osnovnih vložkov. Posebej bi želel izpostaviti, da se lahko družbeniki v družbeni pogodbi dogovorijo, da se jim stroški za ustanovitev družbe vrnejo, posameznemu družbeniku pa se lahko izplača tudi nagrada za delo pri ustanovitvi družbe. Vendar pa pozor – povrnitev stroškov in nagrad je mogoča samo iz dobička družbe, ne pa iz drugih denarnih virov družbe.

 

BIERCOVA IZJAVA

Zgoraj sem omenil, da je ameriški pisatelj in satirik A. Bierce omenil, da je velika privlačnost d.o.o. v možnosti ustvarjanja dobička brez osebne odgovornosti družbenika. Ne vem sicer natančno, kakšna korporacijsko pravna ureditev je bila uveljavljena v ZDA v Biercovih časih, a za slovensko pravo ta ne bi bila povsem primerna. Čeprav drži, da družbeniki d.o.o. načelno ne odgovarjajo za obveznosti družbe, pa to ne velja v vseh primerih. Če so namreč družbeniki družbo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot fizične osebe prepovedan, ali, če so denimo družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov[3] lahko pride do tako imenovanega spregleda pravne osebnosti, ki pomeni to, da družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo tudi iz svojega osebnega premoženja.

 

—————————————————————————-
[1] Glej https://www.gutenberg.org/files/972/972-h/972-h.htm
[2] Glej 474. člen ZGD-1
[3] Glej 8. člen ZGD-1

 

Kaj pa vi menite?

Vas mika, da bi ustanovili d.o.o.? Menite, da za to nimate dovolj denarja? Ali veste, da ni nujno, da razpolagate (zgolj) z denarnimi sredstvi za ustanovitev d.o.o.? Ali veste, da lahko d.o.o. ustanovite tudi sami, brez udeležbe drugih družbenikov?

Kdaj menite, da bi bilo bolje ustanoviti d.o.o. in kdaj je primerneje poslovati kot samostojni podjetnik?

Poznate kakšen primer, ko so družbeniki d.o.o. zlorabili za doseganje nezakonitih ciljev? Menite, da je sistem spregleda pravne osebnosti dovolj dobro zasnovam, da se lahko preko njega kaznuje nepoštene družbenike? Bi glede tega kaj spremenili?


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

Kontakt in vpis