Ko enkrat opravimo tiste prve, pogosto najtežje korake v povezavi z ustanovitvenim procesom, ko se torej zares odločimo, da se bomo podali na samostojno podjetniško pot, ko zberemo osnovne informacije glede postopka ustanovitve podjetja, ko izračunamo ustanovitvene stroške, nabavimo osnovna sredstva, najamemo poslovni prostor, ipd., vstopimo v povsem nov svet – v svet pravnih oseb, v katerem obstajajo drugačna pravila delovanja, kot smo jih doslej poznali, ko smo delovali (le) kot fizična oseba. Odslej naša dolžnost ni več le v tem, da skrbimo le zase, ampak moramo skrbeti tudi za našega »otroka« v obliki pravne osebe, najpogosteje gospodarske družbe (denimo d.o.o.).
ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH DRUŽB
Že v prejšnjem blogu sem omenil, da so gospodarske družbe pravne osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Dejstvo, da je gospodarska družba pravna oseba pomeni, da je lahko samostojna lastnica premičnin in nepremičnin, da lahko samostojno pridobiva pravice in prevzema obveznosti, ter lahko toži in je tožena.
Če smo denimo družbeniki gospodarske družbe in smo kot fizične osebe lastniki neke nepremičnine, tega našega lastništva v nobenem primeru ne smemo zamenjevati z nepremičnino, katere lastnica je gospodarska družba, katere družbeniki smo. Naj to ponazorim kar s primerom: če gospodarska družba zapade v dolgove in jo upniki tožijo, se bodo lahko v skrajnem primeru poplačali tudi z nepremičnino, katere lastnica je gospodarska družba, v nobenem primeru pa se ne bodo mogli poplačati z nepremičnino, katero si lastimo kot fizične osebe.
Vse to sicer velja le v primer, če govorimo o kapitalskih družbah, za katere družbeniki ne odgovarjajo s svojim premoženjem in, če niso izpolnjeni pogoji za tako imenovani spregled pravne osebnosti. Več o razliki med osebnimi in kapitalskimi družbami si lahko ogledate TUKAJ. Več o spregledu pravne osebnosti pa v nadaljevanju tega članka.
PRIDOBITEV LASTNOSTI PRAVNE OSEBE
Kdaj pa družba sploh pridobi lastnost pravne osebe? Kdaj torej postane subjekt pravic in obveznosti? Ta trenutek nastopi tedaj, ko se vpiše v register. Ker pa že pred vpisom družbe v register nastajajo določena razmerja med družbeniki, pa velja, da se za ta razmerja uporabljajo pravila o tako imenovani civilnopravni družbeni pogodbi[1]. Pomen vpisa v register je razviden iz pravila, v skladu s katerim je tisti, ki pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, odgovoren osebno z vsem svojim premoženjem. Če pri takem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, pa jih morajo po vpisu družbe v register prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu.
ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI IN SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI
Glede odgovornosti za obveznosti je uveljavljeno osnovno pravilo, v skladu s katerim družba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, enako velja tudi za samostojnega podjetnika posameznika. Kar pa zadeva družbenike, pa se njihov položaj razlikuje v odvisnosti od tega, ali nastopajo kot družbeniki osebnih družb (denimo družbe z neomejeno odgovornostjo – d.n.o.), ali pa kot družbeniki kapitalskih družb (denimo družbe z omejeno odgovornostjo – d.o.o.).
V prvem primeru družbeniki prav tako odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, v drugem primeru pa načelno ne – razen, če so podane okoliščine, ki utemeljujejo tako imenovani spregled pravne osebnosti. Spregled pravne osebnosti pomeni, da ne glede na to, da družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja, lahko vseeno postane osebno odgovoren za take obveznosti, a le, če so izpolnjeni določeni, v zakonu izrecno navedeni pogoji. Tak pogoj je denimo, da je družbenik družbo kot pravno osebo zlorabil za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, ali pa, če je v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšal premoženje družbe, čeprav je vedel ali bi moral vedeti, da ne bo sposoben poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
—————————————————–
[1] Glej Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) členi 990-1002
Za kakšno obliko družbe bi se raje odločili – za osebno, ali za kapitalsko družbo? Menite, da je vaše osebno premoženje povsem varno, če denimo ustanovite d.o.o.? Če menite, da ni, utemeljite, v katerih primerih ni.
Kaj pa, če ste pridobili status samostojnega podjetnika – menite, da se upniki v primeru dolga lahko poplačajo iz vašega osebnega bančnega računa? Menite, da je prednost, da za ustanovitev osebne družbe ne potrebujete nobenega osnovnega kapitala? Kako pa se v praksi zrcali pomen vpisa družbe v register?
