Kontakt in vpis
Zapri

Kontakt in vpis

  • E: INFO@MLCLJUBLJANA.COM
  • M: 040 931 231 ALI 040 937 931
  • TEL: +386 (0)59 047 920

Kontaktirajte nas


Visokošolski programMagistrski programDodatno izobraževanje

*obvezna polja

VSTOP V SVET PODJETNIŠTVA – KAKO SE PODATI NA SAMOSTOJNO POT? (PETIČ) – SAMOSTOJNI PODJETNIK

Dejstvo, da imamo v Sloveniji skoraj 100.000 samostojnih podjetnikov očitno dokazuje priljubljenost tovrstne oblike udejstvovanja na trgu. V resnici je status samostojnega podjetnika kar posrečena oblika izvajanja gospodarske dejavnosti. V skladu z zakonom[1] je podjetnik sicer fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Načelno lahko podjetnik opravlja katerokoli gospodarsko dejavnost, razen, če ga zakon pri tem omejuje.

Omejitve so povezane predvsem z različnimi dovoljenji, ki jih zahtevajo oziroma jih izdajajo Obrtno-podjetniške zbornice ali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). V primeru, kadar so za opravljanje nekaterih dejavnosti predpisani posebni pogoji, podjetnik ne more začeti opravljati take dejavnosti, navkljub temu, da se je registriral pri Poslovnem registru Slovenije,  dokler ne pridobi ustrezne licence ali dovoljenja.

 

Pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti, Poslovni register, Davčni register, ZZZS

Podjetnik sicer pridobi pravico opravljati dejavnost z vpisom v Poslovni register Slovenije, ki se vodi pri AJPES-u[2]. Pri tem ne potrebuje nobenega posebnega dovoljenja s strani posameznega organa, niti mu ni treba registrirati osnovnega kapitala, saj za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem . Poslovni register Slovenije preveri le formalno in vsebinsko pravilnost prijave. Prijava je brezplačna, mogoče pa jo je opraviti na vsaki točki SPOT (VEM), s kvalificiranim digitalnim potrdilom pa tudi preko državnega portala e-VEM. Podjetnik mora najkasneje v osmih dneh po vpisu v poslovni register, svojo dejavnost vpisati tudi v davčni register, se opcijsko prijaviti v register za DDV in se obenem prijaviti tudi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Status samostojnega podjetnika namreč prinaša obveznost plačil prispevkov za socialno varnost.

 

Prispevki za socialno varnost

Z letošnjim februarjem so se prispevki za socialno varnost podjetnikov povišali in so prvič presegli 400 EUR, saj zdaj znašajo 401,98 EUR. Zanimivo je, da so prispevki še pred desetimi leti znašali približno 120 EUR manj. Delovati kot samostojni podjetnik torej ni ravno poceni. Dobra novica pa je, da tisti samostojni podjetniki, ki so status odprli šele pred kratkim plačujejo manj, saj lahko uveljavljajo delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako v prvih 12 mesecih po vpisu v poslovni register plačujejo le 50 odstotkov prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ). Skupni prispevki tako za njih po novem znašajo 273,86 evra.

Več o tem na: https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/prispevki-za-socialno-varnost-samozaposlenih

Odgovornost podjetnika za obveznosti

Nedavno sem zasledil zanimiv primer nekega podjetnika. Upnik je upnik zaradi neplačila računa zoper njega sprožil izvršilni postopek in se poplačal kar iz njegovega zasebnega premoženja (iz transakcijskega računa, ki ga je vodil kot fizična oseba). Glede tega, se poraja vprašanje, ali je tako upnikovo ukrepanje dopustno? Odgovor je – da, to pa zaradi tega, ker podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, torej tako s tistim, ki ga ima v zvezi s svojo dejavnostjo, kot tudi s svojim osebnim premoženjem. Podjetnik svojega osebnega premoženja ne more izločiti iz premoženja, s katerim odgovarja za svoje dolgove, ki jih je ustvaril kot samostojni podjetnik (načelo ne ločevanja premoženja). Toda enako velja tudi v primeru, če bi morda dolgove ustvaril kot navaden državljan. Tudi v tem primeru bi se lahko upniki poplačali tako iz njegovega osebnega premoženja, kot tudi iz njegovega podjetniškega premoženja.

——————————————————————————–
[1] Glej 6. odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)
[2] Agencija za javnopravne evidence in storitve

 

Kaj pa vi menite?

Zakaj menite, da je v Slovenija tako veliko samostojnih podjetnikov? Čemu pripisujete dejstvo, da se številni raje odločijo za status podjetnika, kot pa za to, da postanejo družbeniki v d.n.o., d.o.o.?

Ste že razmišljali, da bi postali podjetniki, pa ste se nato premislili? Zakaj?

Se vam zdijo prispevki, ki jih plačujejo podjetniki previsoki?

Poznate pojem popoldanski s.p.? Kakšne so njegove prednosti, če sploh?


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja