Kontakt in vpis
Zapri

Kontakt in vpis

  • E: INFO@MLCLJUBLJANA.COM
  • M: 040 931 231 ALI 040 937 931
  • TEL: +386 (0)59 047 920

Kontaktirajte nas


    Visokošolski programMagistrski programDodatno izobraževanje

    *obvezna polja

    Zakon o debirokratizaciji – nas pri prekrških čaka zakonodajna past?

    V zakonodajni proceduri je zakon o debirokratizaciji, ki med drugim predvideva tudi spremembo zakona o prekrških in sicer odpravo drugega odstavka 57. člena tega zakona, v skladu s katerim se plačilni nalog izda, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen. Pred izdajo in vročitvijo takega plačilnega naloga mora uradna oseba kršitelju omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku, poleg tega pa mora plačilni nalog vsebovati tudi kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave o kršitelju.

     

    Osebna ugotovitev in osebna zaznava prekrška

    Gre za primere tako imenovane osebne ugotovitve prekrška, ki je širši pojem od osebne zaznave, ki ga sicer ureja prvi odstavek 57. člena zakona o prekrških in ki uradni osebi omogoča, da kršitelju takoj izda plačilni nalog, brez pravice slednjega, da se osebno izjavi o prekršku.

    Vlada želi torej iz zakona umakniti določilo, ki naj bi uradnim osebam povzročalo (pre)več administrativnega dela, in v katerem je kršiteljem zagotovljena tudi tako imenovana predhodna kontradiktornost (izjava pred izdajo plačilnega naloga).

     

    Če zakon državljanom odvzema človekove pravice je treba vselej reagirati

    Na kakršnekoli zakonske spremembe, ki gredo na rovaš zagotavljanja človekovih pravic, moramo biti (še posebej pravniki) pozorni. Sam sicer menim, da je argument vlade, v skladu s katerim želi uradne osebe razbremeniti dokaj dolgotrajnega postopka izdaje plačilnega naloga, še posebej v primerih, kjer je storjeni prekršek očiten, na mestu, saj bo – če ne drugega – onemogočil iskanje pravnih lukenj posameznikom, ki so serijski povzročitelji prekrškov.

    Poleg tega pa bodo imeli taki posamezniki pravico pritožiti se zoper plačilni nalog v zahtevi za sodno varstvo (tako imenovana naknadna kontradiktornost). Drži tudi argument, da je policija v zadnjem času postala nadzorni organ tudi za primere kršitev predpisov s področja kršitve zakona o nalezljivih boleznih, kjer je prav tako obremenjena z dolgotrajnimi postopki v primerih očitnega kršenja pravil, ki veljajo med epidemijo.

     

    Naknadna kontradiktornost je nekaj drugega kot predhodna kontradiktornost

    Vendar pa naknadna kontradiktornost državljanom ne zagotavlja enakih pravic kot predhodna kontradiktornost. Medtem, ko ima po sedanji ureditvi posameznik pravico, da se osebno izjavi o prekršku, plačilni nalog pa mora vsebovati tudi kratek opis prekrška in povzetek izjave kršitelja o prekršku, poleg tega pa mora uradna oseba ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku  kršitelja tudi obvestiti o prekršku in ga poučiti, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, odločba o prekršku pa se ne more opirati na izjavo kršitelja, če ta ni bil poučen o teh pravicah[1], naj po novem vseh teh pravice ne bi imel več, ampak bi mu preostala le še dokaj strokovno zahtevna, zamudna in draga zahteva za sodno varstvo na sodišče (t.i. naknadna kontradiktornost).

    Poleg tega pa je treba biti pozoren tudi na morebitno politično ozadje spremembe, ki naj bi služila predvsem temu, da bi se povečala pooblastila policije v primerih javnih demonstracij. Enostavnejši postopki izrekanja plačilnih nalogov in večje število izrečenih glob, pa so seveda  voda na mlin državni represiji, saj izrečene sankcije od protestov odvrnejo marsikaterega državljana, sicer nezadovoljnega z ukrepi oblasti.

    Spremembo zakona o prekrških je zato treba vzeti pod oster pravniški mikroskop in ugotavljati predvsem sorazmernost ukrepov glede na ustavno zagotovljene človekove pravice državljanov.

    ———————————————————————-
    [1] V zvezi s tem glej 55. in 57. člen Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US)

     

    Kaj pa vi menite?
    • Ste seznanjeni z vsebinami predlaganih sprememb v okviru zakona o debirokratizaciji?
    • Menite, da je prav, da se domnevnim kršiteljem odvzema pravice v okviru postopka o prekrških?
    • Menite, da je bilo na tem področju doslej preveč zlorab »prekrškarjev«?
    • Menite, da se s tako imenovano naknadno kontradiktornostjo ustrezno varujejo pravice domnevnih kršiteljev? Bi lahko imela sprememba politično ozadje?

    Dodaj odgovor

    Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja