Sestavni del vladnih proti kriznih ukrepov je tudi zakon, ki omogoča kreditojemalcem, da v obdobju krize odložijo odplačevanje svojih kreditnih obveznosti[1]. S tem zakonom je država omogočila moratorij številnim kreditojemalcem, v skladu s katerim jim v določenem časovnem obdobju ne bo treba plačevati kreditnih obrokov, s čemer naj bi se preprečila hujša gospodarska škoda in ohranila finančna stabilnost.
Čeprav gre na prvi pogled za dobrodošel ukrep, ki naj bi učinkovito razbremenil številne kreditojemalce, pa nekoliko bolj mikroskopski pregled zakona hitro razkrije, da številna njegova določila niso tako zelo ugodna za kreditojemalce, pri čemer je treba opozoriti zlati na to, da je cena odloga odplačevanja kreditnih obveznosti ta, da za kreditojemalca tudi v obdobju odloga tečejo obresti na posojilo, kar pomeni, da se mu strošek kredita zaradi odloga celo poviša. Zaradi tega ima marsikdo občutek, da gre pri tem zakonu pravzaprav za medvedjo uslugo države oziroma bank kreditojemalcem.
Kdo in za koliko časa lahko sploh zaprosi za odlog plačevanja kreditnih obveznosti?
Do odloga odplačevanja kreditnih obveznosti je sicer upravičenih veliko subjektov. To so gospodarske družbe, zadruge, društva, zavodi, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, samozaposlene osebe, nosilci kmetijskega gospodarstva, pa tudi fizične osebe, ki so državljani Slovenije in imajo v njej stalno prebivališče. Banke takim kreditojemalcem odobrijo odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev (lahko pa na podlagi posebnega dogovora tudi za dlje), pod pogojem, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo. Kreditojemalci morajo zato, da jim banka odobri odlog, na banko nasloviti vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa.
Opis poslovnega položaja, poročanje, prekinitev
Za gospodarske družbe in za druge poslovne subjekte (denimo tudi za zavode, za društva, za fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, za samozaposlene), velja, da morajo v vlogi opisati svoj poslovni položaj, v katerem opišejo, da zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko. Tak opis poslovnega položaja pa ni obvezen za tiste subjekte, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove (denimo gostinci, organizatorji kulturnih prireditev, ipd.). Taki kreditojemalci morajo v vlogi navesti le vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.
Fizičnim osebam ni treba opisovati poslovnega položaja v ožjem pomenu besede, ampak pri tej skupini zadošča že to, da utemeljijo, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predložijo opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njihov finančni položaj.
Tisti kreditojemalci, ki so dolžni pripraviti opis poslovnega položaja so dolžni enkrat mesečno poročati banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njihovega poslovnega položaja.
Banka sicer lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če ugotovi, da kreditojemalec redno ne poroča, če na podlagi njegovega poročanja in drugih podatkov o njem s katerimi razpolaga, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila upravičeno, kot tudi, če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.
Tek obresti, zaračunavanje obravnave vloge
Že zgoraj sem omenil, da moratorij na odplačevanje kredita ne pomeni, da kreditojemalcu v tem obdobju ne bodo tekle obresti. Te se bodo obračunavale in sicer po obrestni meri, ki je dogovorjena s kreditno pogodbo. To pomeni, da jih bodo morali kreditojemalci enkrat plačati – običajno kasneje, po zaključku odloga, možno pa bo tudi, da jih bodo vsaj delno odplačevali že med samim odlogom. Za to bodo morali pridobiti soglasje banke.[2]
In kako se bodo te obresti plačale? Tu bodo imeli kreditojemalci na voljo dve možnosti in sicer jih bodo v dogovoru z banko bodisi plačali v enkratnem znesku, bodisi se bodo pripisale glavnici, tako, da bo banka izračunala nov, višji obrok.
Čeprav so nekatere banke že izjavile, da kreditojemalcem ne bodo zaračunavale obravnave vlog za odlog plačevanja kreditnih obveznosti (tako denimo NLB), pa je treba opozoriti, da – pravno gledano – to možnost še vedno imajo, kar pa seveda pomeni, da ukrep tudi zaradi tega ne bo finančno posebej »prijazen« do kreditojemalcev.
—————————–
[1] Glej: Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP)
[2] Več o tem na: https://www.zps.si/index.php/osebne-finance-sp-1406526635/krediti/10291-koliko-obresti-je-obracunanih-v-enem-letu-moratorija
Kaj pa vi menite?
Kakšno je vaše mnenje glede zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev? Bo s tem ukrepom vlada dosegla svoj poglavitni cilj, ki je v preprečevanju nastanka gospodarske škode?
Se vam zdi prav, da v obdobju odloga kreditojemalcem vseeno tečejo obresti? Bi morda to vprašanje rešili drugače? Če da, kako?
Kaj pa menite glede možnosti zaračunavanja stroškov za obravnavo vlog za odlog?
