»Koronakriza« je letos povzročila tudi to, da so se marsikomu izjalovili počitniški načrti. To pa ni le posledica izrednih razmer, ki so povzročile odpovedi številnih potovanj, ampak tudi prepovedi izstopanja in vstopanja iz številnih oziroma v številne države. Nekatere turistično najbolj zanimive države denimo še vedno pogojujejo prečkanje njihovih mej s 14-dnevno karanteno. Res je, da se s čedalje boljšo epidemiološko sliko, predvsem v evropskih državah, in tudi s prihodom poletja, stanje počasi izboljšuje, a nejasnosti je še vedno veliko. Če izvzamemo Hrvaško, s katero je Slovenija sklenila dober bilateralni sporazum glede prehajanja meje, so precejšnjih kritik deležne nekatere druge države, ki kar nekoliko preveč boječe pristopajo k temu problemu – tu mislim predvsem na Avstrijo. Neodločenost in tudi nekompetentnost nekaterih politikov ne povzroča le precej zmede, ampak tudi gospodarsko škodo turističnim agencijam, letalskim in drugim prevoznikom, hotelirjem in seveda tudi potrošnikom – turistom.
Iz slovenskega zornega kota je še najbolj jasna situacija, kar zadeva Hrvaško. Tja lahko namreč zdaj odpotujejo ne le vsi lastniki nepremičnin, ampak tudi vsi, ki imajo pri južnih sosedih rezervirane počitnice. To je blagodejno delovalo tudi na številne turistične agencije, ki so ponujale turistične aranžmaje na Hrvaškem. Dobre novice prihajajo tudi iz Cipra in iz Črne Gore – ti dve državi sta namreč Slovenijo že uvrstili na seznam tistih držav, katere državljani bodo lahko vstopali vanju. Za več zmede je poskrbela med Slovenci zelo priljubljena Grčija, ki je našo državo vsaj za zdaj izpustila iz seznama držav, katere državljani bodo lahko prečkali njihovo mejo, kar je povzročilo nemalo začudenja. Odpiranje svojih mej za državljane držav članic EU sta najavili celo s COVID-19 precej prizadeti Italija in Španija, a ostaja vprašanje, ali oziroma kdaj bo Slovenija odprla meji s tema dvema državama.
Kar se tiče naših drugih sosed, Avstrije in Madžarske, se bodo meje z njima v taki ali drugačni obliki verjetno kmalu odprle, čeprav kar nekaj nelagodja zbuja dokaj ksenofobno obnašanje Avstrije, ki pa se pri naši severni sosedi ne pojavlja prvič. Spomnimo se leta 2015, ko je Avstrija navkljub evropski »svetinji« – načelu prostega pretoka ljudi – enostransko zaprla mejo s Slovenijo in sicer zaradi domnevno grozečega migrantskega vala. Zato bi bilo prav, da naša diplomacija do Avstrijcev enkrat za spremembo nastopi nekoliko bolj samozavestno in odločno, ter zahteva jasne in natančne odgovore, kakšni so njeni nameni glede odprtja meje s Slovenijo.
Ogrožene pravice turistov- potrošnikov
Precej zmedena situacija na področju potovanj v tujino pa ogroža tudi številne pravice potrošnikov. Marsikateri turistični aranžma je bil namreč odpovedan, enako lahko trdimo za številne polete, nastanitve, križarjenja, ipd. Potrošniki so za počitnice vplačali denar, ki pa ga v številnim primerih ne morejo dobiti nazaj. Kaj lahko v takih primerih storijo?
V skladu z zakonom o varstvu potrošnikov[1] ima potrošnik v primeru odpovedi pogodbe o paketnem potovanju zaradi izrednih razmer (pandemije COVID-19) pravico odstopiti od take pogodbe in lahko zahteva vračilo vseh plačil in to brez plačila odstopnine, kar pa ne vključuje plačila odškodnine. Čeprav številne turistične agencije potrošnikom namesto denarja ponujajo možnost koriščenja vavčerja v določenem časovnem obdobju, bi želel poudariti, da lahko potrošnik vavčer sprejme, lahko pa tudi ne in v tem primeru mora turistična agencija potrošniku vrniti denar, če ta pri tem vztraja. Moj nasvet je sicer, naj tudi potrošniki ravnajo konstruktivno in se v primerih, ko je to le mogoče, vendarle odločijo za nadomestilo v obliki vavčerja, glede na to, da tudi turistične agencije niso krive za položaj, v katerem so se znašle.
Kaj pa letalske vozovnice?
Marsikdo je že pred pandemijo COVID-19 pri eni izmed letalskih družb kupil letalsko vozovnico, ki pa je zaradi izrednih razmer potem ni izkoristil, ali pa še ne ve, ali jo bo lahko izkoristil. Postavlja se vprašanje, ali lahko v takih primerih od letalskih prevoznikov zahteva povrnitev plačanih sredstev za nakup vozovnice? Odgovor ni enoplasten. V primeru, če je bil let dokončno odpovedan (to se je zelo verjetno zgodilo za večino poletov v mesecu marcu in aprilu), potem je letalski prevoznik, če potnik tako zahteva, dolžan temu vrniti vplačani denar. V primeru, če pa polet še ni bilo odpovedan, pa prevoznik denarja ni dolžan vrniti. Vendar pa bo v tem primeru potniku – glede na situacijo – verjetno ponudil alternativno rešitev, če ta ne bi želel potovati tedaj, ko je najprej načrtoval. Ena izmed takih rešitev je možnost brezplačne prestavitve leta, torej brez plačila (običajno sicer zaračunanih) stroškov za spremembo leta. Številne letalske družbe ponujajo to možnost za obdobje 1. leta od prvotno predvidenega datuma poleta.
[1] Glej 57.f člen zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 – ZKolT in 31/18)
Kaj pa vi menite?
Menite, da se meje odpirajo prehitro ali prepočasi? Ste mnenja, da so naše oblasti uspešne pri sklepanju dogovorov glede odpiranja mej z drugimi državami? Bi morale biti bolj agilne?
Ste tudi vi vplačali kakšen turistični aranžma ali letalsko vozovnico? Kakšne so bile vaše izkušnje s turistično agencijo oziroma z drugim ponudnikom? Menite, da so vavčerji dobra rešitev? Kakšne pravice pa naj bi taki vavčerju vsebovali za potrošnike?