Nedavno sem preko programa Erasmus+ gostoval na kanarskem otoku Tenerifu kot gostujoči predavatelj. Ob tem sem imel tudi nekaj časa, da spoznam otok, predvsem pa različne »šege in navade« domačinov. Tudi tiste poslovne.
Že dolgo vem, da so prebivalci latinskih držav že od nekdaj znani po tem, da znajo poskrbeti za idealno ravnovesje med poslom in prostim časom oziroma zabavo. Na Kanarskih otokih je ta latinska lastnost še toliko bolj vidna, saj je zabava (oziroma užitek) njihov posel. So pač ena izmed najbolj obiskanih evropskih turističnih destinacij in lahko od turizma odlično živijo. Vse do kriznega »kovidnega« leta 2020 so se lahko pohvalili z izjemnim turističnim obiskom, ki je tako rekoč stalno presegal 10 milijonov obiskovalcev letno[1].
Ko sem opazoval domačine je bil prvi vtis ta, da poskušajo iz življenja iztisniti tisto najboljše, pa četudi ima seveda marsikdo take ali drugačne težave. Človeku se raje nasmehnejo, kot pa, da bi se mu namrgodili. Vselej so pripravljeni pomagati, s človekom se z veseljem zapletejo v manjši pogovor, v »charlo«, kot temu sami rečejo.
Mentaliteta
Gre za mentaliteto. Ljudje živijo za to, da bi se imeli lepo. Posel jim služi le kot sredstvo za doseganje tega cilja. Na njihovi vrednostni lestvici ima dobro življenje prednost pred garanjem, kopičenjem denarja in uživanjem statusov. Pomembneje se jim zdi, da se skozi njih pretaka tista dobra, pozitivna energija, ki jih osrečuje in s katero običajno hitro nalezejo tudi svojo okolico.
Zavedajo se, da si z denarjem, statusom in položaji lahko pridobijo prijatelje le na videz. To so takšni »interesni« prijatelji, ki bodo v tistem trenutku, ko bo bogat in vpliven človek izgubil svoje »prednosti« čudežno izginili iz njihove bližine.
Na Kanarskih otokih vidimo predvsem veliko medsebojnega druženja, večernega posedanja in kramljanja pred lokali, iskrenega smejanja, tudi koleričnega razpravljanja o politiki, korupciji, športu in umetnosti.
Solidarnost
Ko sem razmišljal o tej njihovi simpatični navadi, sem takoj pomislil na solidarnost. Domačini se dobro zavedajo, da lahko z grobim individualizmom izgubijo podporo prijateljev, znancev, poslovnih partnerjev, skupnosti. In čeprav bo kdo morda ugovarjal, da solidarnost ni povsem v skladu s prislovičnim latinskim mačizmom, jo je v Španiji v resnici opaziti bistveno več, kot denimo v Sloveniji. V tem smislu so precej inteligentnejši narod, kot Slovenci. Ko pride kriza, stopijo skupaj. To se denimo odraža tudi v njihovi visoko precepljenosti. Natančno se zavedajo, da ob eni izmed najhujših svetovnih zdravstvenih kriz enostavno ni prostora za trmoglavljenje in uporništvo brez razloga.
Praktični poslovneži
Na Kanarskih otokih me je navdušil tudi njihov zelo praktičen pristop k poslu. Prednost dajejo čim bolj preprostemu poslovanju in odpravljanju birokratskih ovir. Davki so nizki[2], v turističnih krajih trgovine in bankomate najdeš tako rekoč na vsakih 500 metrov.
Številne trgovine so odprte 24 ur na dan, pri čemer se nad tem nihče ne pritožuje. Ponoči delajo pač tisti, ki tako želijo in za to prejmejo opazno višje plače. Taksiji so povsod, avtobusi udobni in pogosti, cene pa zmerne. Vsi govorijo angleško, če pa si sposoben z domačini spregovoriti nekaj besed špansko, si deležen še dodatne doze prijaznosti, ki je že tako ali tako ne manjka.
Naj se Janezek kaj nauči…
Pa v Sloveniji? Pri nas se gremo nekakšno mešanico »skandinavskega balkanizma«. Obožujemo birokracijo, obenem pa v vsaki zadevi iščemo luknje v zakonu. Finančna uprava se pogostokrat obnaša kot država v državi. Odnos do davčnih zamudnikov je podoben odnosu do nacionalnih sovražnikov. Če se država tako odloči, bo zoper državljana ali podjetje sprožila davčno izvršbo za 10 EUR dolga, ki bo dolžnika stala še dodatnih 50 EUR. Delodajalci in sindikati se obnašajo kot divje zveri v ringu. Da bi bila kakšna zasebna trgovina odprta 24 ur? Ma kaki…
Španci dokazujejo, da je bistvo srečnega življenja in dobrega poslovanja v prijaznosti in poenostavljanju zapletenih pravil. V prilagodljivosti in ustrežljivosti.
Če bi se Janezek nalezel le malo te umetnosti…
[1] Glej https://www.statista.com/statistics/449189/yearly-number-of-international-tourists-visiting-the-canary-islands/
[2] Na Kanarskih otokih se namesto klasičnega DDV plačuje tako imenovani IGIC – Canary Island General Indirect Tax (IGIC), ki znaša le 7%
Kaj pa vi menite?
- Kakšno je vaše mnenje o latinski mentaliteti? Menite, da se da s prijaznostjo doseči več, kot pa s togostjo in nepopustljivostjo?
- Kakšne pa menite so prednosti solidarnosti napram individualizmu?
- Kakšne so prednosti mehkejše delovno pravne zakonodaje? Ali pa liberalne davčne politike?
