Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja IV - MLC

Konferenca Monografija Iv 12

KONFERENCA: Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja IV

MLC Ljubljana bo v januarju 2025 izdala znanstveno monografijo z naslovom Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja IV.

Četrta znanstvena monografija Management in pravo v pogojih digitalnega poslovanja IV vključuje osem prispevkov, ki so interdisciplinarno zasnovani in usmerjeni v predstavitev, analizo, izziv, interdisciplinarno argumentacijo in razmislek o temah, kot so: prednosti in pasti umetne inteligence, socialna omrežja in konkurenčnost pravnih poklicev, delovno-specifične kompetence v javnem sektorju, analogije pri ugotavljanju podobnosti s prejšnjo blagovno znamko, odvisnost mladostnikov od internetnih socialnih omrežij, evolucija kriptovalut v zakonite finančne instrumente, napovedovanje inovativnosti podjetij v Sloveniji in  pravico do odklopa, o katerem se v zadnjem času veliko piše in govori.

Urednica: red. prof. dr. Tatjana Devjak

Prvih šest prispevkov v monografiji so napisali visokošolski sodelavci, profesorji na Fakulteti za management in pravo Ljubljana, zadnja dva prispevka pa sta nastala v sodelovanju študentov fakultete in njihovih mentorjev, ki so zaključna magistrska dela pripravili v obliki znanstvenega prispevka.

Zaradi prej omenjene interdisciplinarnosti področij managementa in prava, ki je prisotna v vseh izbranih prispevkih, smo tudi v četrto znanstveno monografijo uvrstili prispevke po abecednem redu avtorjev in jih nismo delili na področja. Avtorji znanstvenih prispevkov so: Daniela Brečko, Srečko Devjak, Ajdin Emrić, Jure Kuleto, Julija Lapuh Bele, Marko Novak, Vladislav Rajkovič, Dragana Savić, Boštjan J. Turk in Nana Weber.

Program konference

8.30 – 9.00        Registracija udeležencev

09.00– 9.15       Nagovor

9.15 – 9.35        Danijela Brečko

Uvedba delovnospecifičnih kompetenc v organizacijo javnega sektorja: študija primera

9.35 – 9.55        Boštjan J. Turk

Učinek socialnih omrežij na konkurenčnost v pravnih poklicih

9.55 – 10.15      Nana Weber

Ali pravica do odklopa pomeni konec dostopnosti ter ključ do ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem?

10.15 – 10.35    Jure Kuleto, Vladislav Rajkovič, Dragana Savić

Prednosti in pasti umetne inteligence

10.35 – 10.50    Diskusija

10.50 – 11.20    Odmor

11.20 – 11.40    Marko Novak

Argument analogije pri ugotavljanju podobnosti s prejšnjo blagovno znamko

11.40 – 12.00    Julija Lapuh Bele

Evolucija kriptovalut v zakonite finančne instrumente

12.00 – 12.20    Srečko Devjak

Napovedovanje inovativnosti podjetij v Sloveniji

12.20 – 12.40    Ajdin Emrić, Danijela Brečko

Odvisnost mladostnikov od internetnih socialnih omrežij

12.40 – 13.00    Diskusija in zaključek

Sklepi in zaključki

Slika Konference 9 1 2025 Slika 2 Konference 9 1 2025

Na posvetu je bilo predstavljenih osem prispevkov. Njihovi avtorji so bili (po abecednem redu): Danijela Brečko, Srečko Devjak, Ajdin Emrić, Jure Kuleto, Julija Lapuh Bele, Marko Novak, Vladislav Rajkovič, Dragana Savić, Boštjan J. Turk in Nana Weber. Vsi prispevki so dostopni v znanstveni monografiji Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja IV (2025).

1. Avtorji so v svojih prispevkih in predstavitvah jasno opredelili cilje in pomen interdisciplinarnosti. Vsak prispevek se je posvetil obravnavi sodobnih tematik, ki so bile podprte z raziskovalnimi metodami, kot so: analiza dobrih praks, empirične študije in komparativne raziskave. Prispevek Danijele Brečko o kompetencah v javnem sektorju prinaša študijo primera, ki ilustrira proces oblikovanja delovnospecifičnih kompetenc za inšpektorje, kar je osrednjega pomena za izboljšanje kadrovskih praks v javnih ustanovah.

2. Prispevki o pravnih vidikih umetne inteligence, ki ga obravnavajo Kuleto, Rajkovič in Savić, ter analiza socialnih omrežij v pravnih poklicih, ki jo predstavi Boštjan J. Turk, raziskujejo, kako se zakonodaja in praksa prilagajata izzivom digitalne dobe. Avtorji podrobno analizirajo prednosti in tveganja umetne inteligence v poslovnih modelih, pri čemer uvajajo celovitejše modele za njeno implementacijo v različnih sektorjih. Prispevek Nane Weber o pravici do odklopa se dotika ključnega vprašanja sodobnega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem v digitalizaciji, kar predstavlja pomemben premik v smeri varovanja delavčevih pravic v digitalni dobi.

3. Eden ključnih prispevkov monografije je poglobljena obravnava področij, ki so v slovenski znanstveni literaturi še precej nova, kot so: umetna inteligenca v pravnem kontekstu, regulacija kriptovalut in problematika družbenih omrežij v pravnih poklicih. Posebej izstopa prispevek Julije Lapuh Bele o evoluciji kriptovalut v zakonite finančne instrumente, ki se dotika ključnih zakonodajnih sprememb na tem področju, vključno z novostmi v evropski in ameriški zakonodaji. Prikaz uporabe kriptovalut skozi prizmo novih finančnih instrumentov bralcu omogoči razumevanje kompleksnosti teh finančnih inovacij in njihovih tveganj.

4. Tudi prispevek Marka Novaka o argumentu analogije pri blagovnih znamkah prinaša nov pogled na pravne izzive, ki se pojavljajo pri uporabi umetne inteligence in algoritmov v pravnem odločanju. Avtor poudarja, kako je mogoče izboljšati pravno razsodbo z uporabo umetne inteligence, vendar opozarja na tveganje, da bi lahko tehnološka orodja, če jih ne uporabimo previdno, ustvarila pravno zmedo namesto razjasnitve.

5. Prispevek Napovedovanje inovativnosti podjetij v Sloveniji, ki ga je predstavil Srečko Devjak ml., se osredinja na slovensko gospodarstvo, ki je zaradi svoje majhnosti pomembno odvisno od izvoza. Da bi bilo lahko na zunanjetrgovinskem trgu konkurenčno, pa je pomembno odvisno tudi od inovativnosti. Avtor natančno analizira računovodske kazalnike podjetij in postavi hipotezo, da finančni položaj podjetja s pomočjo analize logistične regresije identificiranih računovodskih kazalnikov določa inovativnost podjetij v Sloveniji. Rezultati te in nadaljnjih raziskav tega področja ter mednarodna primerljivost bi nedvomno prispevali k razvoju podjetniškega okolja in pri izbiri ukrepov za vzpodbujanje inovativnosti v slovenskih podjetjih.

6. Vse večja digitalizacija in povečana raba spletnih družbenih omrežij, zlasti med mladimi, ki si želijo biti del novega trenda, lahko pripeljejo tudi do negativnih in skrb vzbujajočih posledic. Na to je treba vseskozi opozarjati, raziskovati in usmerjati odgovorne, starše, mlade v bolj proaktivno in soodnosno življenje v realnem svetu.

7. Znanstvena monografija Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja IV predstavlja pomemben prispevek k preučevanju izzivov digitalne dobe, ki se odražajo v različnih vidikih prava in managementa. Avtorji z interdisciplinarnim raziskovalnim pristopom uspešno naslavljajo stroko, strokovno javnost pa tudi širši poslovni sektor, pri čemer jasno prikazujejo priložnosti in tveganja digitalizacije. Monografija bo koristna literatura za raziskovalce, pravnike, menedžerje in študente, ki se želijo poglobiti v vprašanja digitalne transformacije ter njene pravne in poslovne implikacije. Delo je dobrodošla osnova za nadaljnje raziskave in razprave o nujnosti interdisciplinarnega pristopa pri spoprijemanju z digitalnimi izzivi v pravu in managementu.

8. Nekaj statistike: V štirih letih je bilo na znanstvenih posvetih in v monografijah, ki so rezultat znanstvenoraziskovalnega dela profesorjev, raziskovalcev in študentov na fakulteti, objavljenih 43 znanstvenih prispevkov. Leta 2022 je sodelovalo 15 avtorjev in avtoric z 12 prispevki, leta 2023 13 avtorjev z 10 prispevki, leta 2024 je sodelovalo 14 avtorjev s 13 prispevki in – kot rečeno – letos, leta 2025, 11 avtorjev z 8 prispevki. Vse monografije so bile recenzirane, sofinanciralo pa jih je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Iskrena hvala vsem avtoricam in avtorjem prispevkov in predstavitev na današnjem četrtem znanstvenem posvetu na temo Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja.

Hvala nekdanjemu dekanu red. prof. dr. Srečku Devjaku za vso podporo, spodbudo in pomoč pri nastajanju vseh štirih znanstvenih monografij pa tudi pri izpeljavi vseh štirih znanstvenih posvetov. Vizija fakultete je med drugim razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti, dvig raziskovalne pismenosti med študenti in s tem prepoznavnost fakultete. Ravno znanstvenoraziskovalno delo celotne raziskovalne skupine ter drugih visokošolskih sodelavcev in študentov, zlasti tistih z višjimi raziskovalnimi potenciali, je dokaz, da je prav zaradi tega študijski proces na fakulteti uspešen. Fakulteta tudi na tak način znanje, znanstvene rezultate in dosežke uspešno prenaša v širše družbeno okolje.