Everyone Is Smiling And Listens. Group Of People At Business Conference In Modern Classroom At Daytime

KONFERENCA: Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja III

MLC Ljubljana bo v januarju 2024 izdala znanstveno monografijo z naslovom Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja III.

Monografija vključuje trinajst prispevkov, ki so interdisciplinarno zasnovani ter usmerjeni v predstavitev, analizo, izziv, interdisciplinarno argumentacijo in v razmislek o temah, kot so: učinki digitalizacije na pravo družb, uvajanje tehnologije v pravno prakso, pametne pogodbe, tehnologija in regulacija, umetna inteligenca pri spletnem poslovanju, interdisciplinarni argument, pogodbeno pravo v dobi tehnoloških premikov, učinkovitost odločanja in vodenja, vloga digitalizacije v procesu insolventnosti, čustvena inteligenca in mobing v organizacijah. Avtorji izbranih znanstvenih prispevkov so visokošolski učitelji in sodelavci Fakultete za management in pravo Ljubljana. Dva prispevka sta nastala v soavtorstvu študentke in študenta ter mentorjev v sklopu raziskav pri njunih magistrskih delih, s ciljem krepiti raziskovalne kompetence in raziskovalno pismenost pri študentih. Zaradi prej omenjene interdisciplinarnosti, ki je prisotna v vseh izbranih prispevkih, smo tudi v tretjo znanstveno monografijo uvrstili prispevke po abecednem redu avtorjev in jih nismo delili na področja.

Urednica: red. prof. dr. Tatjana DEVJAK

Naslovnica Zbornika Pravo In Management V Pogojih Dig. Poslovanja Iii

Zbornik je na voljo brezplačno, prenesete ga s klikom na naslovnico.

Program konference

8.30 – 9.00        Registracija udeležencev

09.00 – 9.15       Srečko Devjak, dekan: Nagovor

9.15 – 9.45      Rado Bohinc: Učinki digitalizacije na pravo družb

10.00 – 10.15     Marko Novak: Interdisciplinarni argument: pravo in ekonomija/management

10.15 – 10.30     Julija Lapuh Bele in Boštjan J. Turk: Pametne pogodbe

10.30 – 10.45     Danijela Brečko in Nana Weber: Prepoznavanje, preprečevanja in reševanje mobinga v organizacijah

10.45 – 11.00     Nana Weber: Uvajanje tehnologije v pravno prakso

11.00 – 11.15     Luka Martin Tomažič in Matej Mertik: Tehnologija in regulacija: od telekomunikacij do umetne inteligence

11.15 – 11.30     Matej Jugovic in Srečko Devjak: Insolventnost in druga priložnost za podjetnika

 

11.30 – 12.00     Diskusija

12.00 – 12.30     Odmor za kosilo

 

12.30 – 12.45     Srečko Devjak: Vpliv inflacije na konkurenčnost bank v slovenskem bančnem sistemu

12.45 – 13.00     Boštjan J. Turk: Digitalna transformacija v pravni sferi

13.00 – 13.15     Danijela Brečko: Učinkovitost odločanja in čustvena inteligentnost: primerjalna analiza med študenti ekonomije, managementa in prava

13.15 – 13.30     Luigi Varanelli: Umetna inteligenca pri spletnem poslovanju in odgovornost proizvajalca za napake blaga ali storitve

13.30 – 13.45     Zoran Vaupot in Anais Vaupot: Javna zdravstvena sistema Francije in Slovenije: analiza z vidika managementa zagotavljanja virov

13.45 – 14.00     Maja Mekinda, Sebastijan Pungračič in Marko Novak: Pogodbeno pravo v dobi velikih tehnoloških premikov: umetna inteligenca na primeru uporabe CHATGPT pri posojilnih pogodbah

 

14.00 – 14.30     Diskusija in zaključek

Sklepi in zaključki

Slika S Konference

Sklepi in zaključki 3. znanstvene konference na temo Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja III po abecednem redu posameznih prispevkov so:

Rado Bohinc je avtor prispevka z naslovom Učinki digitalizacije na pravo družb. Avtor najprej predstavi pravno ureditev digitalizacije prava družb v EU; predstavi široke pravne možnosti uporabe digitalnih orodij v slovenskem pravu družb in opozarja, da je digitalizacija neustavljiv proces, ki ga razvoj prava nikoli ne more dohiteti, lahko pa mu bolj ali manj uspešno sledi. Pravo družb v Evropski uniji (EU) zaostaja za tehnološkim razvojem; obstajajo velike razlike v uspešnosti držav članic (DČ) in korporacij pri izvajanju digitalizacijskih direktiv EU. V Sloveniji (RS) se digitalna orodja že široko uporabljajo za transparentno razkrivanje ter objavo podatkov in poročil družb ter za izvajanje osnovnih funkcij korporativnega upravljanja (delovanja organov, komunikacije delničarjev z organi družb, za razkritje podatkov o delovanju gospodarskih družb). Avtor prispevka pravi, da digitalizacija omogoča številne nove načine kreativnega poslovanja, kot so: trgovske, storitvene platforme (spletna prodaja), delovne platforme (spletno delo), družbene platforme (informacijske, publicistične, informacijske, komunikacijske, družabne), delitvena ekonomija (delitev nastanitev, prevozov, digitalnih naprav, spletnih aplikacij), robotika, umetna inteligenca (pametne naprave, stroji). Po njegovem mnenju ima digitalizacija  pomemben vpliv na gospodarstvo (delovna mesta, investicije, mednarodna trgovina, proizvodnja, distribucija), poganja inovacije in tehnološki razvoj, prispeva k prestrukturiranju tradicionalnih industrij, zato je nujno, da zaposleni pridobivajo novo znanje in veščine na področju digitalnih kompetenc, kar pomeni, da je  vseživljenjsko učenje in izobraževanje pomembno področje osebnega in družbenega dogajanja.

Danijela Brečko je predstavila prispevek Učinkovitost odločanja in čustvena inteligentnost. Primerjalna analiza med študenti ekonomije, managementa in prava. V poslovnem kontekstu je proces odločanja vrsta korakov, ki jih sprejmejo managerji v podjetju z namenom načrtovanja poslovanja oz. sprožitve določenih ukrepov, tudi z uporabo analitičnih orodij, piše avtorica. Na učinkovitost procesov odločanja ne vplivajo le kognitivni dejavniki (inteligentnost, raven znanja idr.), ampak tudi konativni dejavniki, ki vključujejo posameznikove osebnostne značilnosti pa tudi njegovo zrelost. Znotraj konativnih dejavnikov še posebej izstopajo čustvene kompetence. Čustvena inteligentnost kot vrsta čustvenih kompetenc je že več kot desetletje uveljavljen in priznan koncept, ki opisuje, kako čustva usmerjajo naše misli in dejanja.

Danijela Brečko in Nana Weber sta avtorici prispevka Prepoznavanje, preprečevanja in reševanje mobinga v organizacijah. Predstavili sta dejavnike duševnega zdravja, zlasti tiste, katerih vzroki so povezani z delom. Med ključne dejavnike psihosocialnih tveganj, ki vplivajo na duševno zdravje in povzročajo stres, uvrščata še zlasti: ustrahovanje, nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, fizično in besedno nasilje, vključno z grožnjami z nasiljem, pa tudi različne oblike diskriminacije. Zakonodaja nalaga delodajalcu, da zagotovi delovno okolje, ki prepoveduje psihično in čustveno nasilje ali trpinčenje na delovnem mestu; pri tem se sklicujeta na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Analizirata sodno prakso na tem področju od leta 2020 naprej in opozorita na nejasnosti in na nekatere možne načine reševanja problematike.

Srečko Devjak je predstavil prispevek Vpliv inflacije na konkurenčnost bank v slovenskem bančnem sistemu. Avtor v prispevku ugotavlja, da se slovensko gospodarstvo od leta 2021 spoprijema s povečano stopnjo inflacije, in analizira nekatere ključne kazalnike poslovne uspešnosti bank v Sloveniji leta 2020 in leta 2022; z njihovo pomočjo definira faktorje poslovne uspešnosti bank v Sloveniji za leti 2020 in 2022, nato pa s pomočjo definiranih faktorjev poslovne uspešnosti vse banke in hranilnice v Sloveniji razvrstiti v tri skupine, faktorje poslovne uspešnosti pa je določil s pomočjo faktorske analize, pri čemer je uporabil metodo glavnih komponent. Banke in hranilnice (uspešnejše ali manj uspešne) je razvrščal s pomočjo multivariatne statistične tehnike nehierarhičnega razvrščanja v skupine.

Julija Lapuh Bele in Boštjan J. Turk sta predstavila prispevek Pametne pogodbe. Pametna pogodba (ang. smart contract) je računalniški program, ki samodejno izvede pogoje pogodbe. Pametnih pogodb, tako kot drugih podatkov v verigi blokov, ni mogoče izbrisati. Tehnologija je navdihnila številne razvijalce aplikacij; vpliva na številna strokovna in znanstvena področja, npr. na finance (decentralizirane finance), logistiko, na varovanje intelektualne lastnine. Avtorja odgovarjata na vprašanja, ki se pojavljajo v pravnem okolju, kot so: pravna veljavnost pametnih pogodb, vloga pristojnih organov pri nadzoru pametnih pogodb in morebitnih zlorab, reševanje sporov med strankami v primeru pametnih pogodb itn.

Marko Novak je v prispevku Interdisciplinarni argument: pravo in ekonomija/management utemeljeval nujnost srečevanj dveh ali več disciplin z namenom napredka znanosti. Argumentiral je pomen srečevanja med pravom in managementom. Predstavil je, da po njegovem mnenju prvo področje predstavljajo pravne, drugo pa poslovne premise. Interdisciplinarni argument je sestavljen iz premis različnih disciplin, pri čemer vsaka izmed njih sledi zakonitostim svoje discipline. Tu se vzpostavljata dva tipa razmerij med disciplinami: i) deduktivno pomeni podrejenost a) poslovne pravni ali b) nasprotno; ii) induktivno, pri čemer sta premisi enakovredni. Predstavi tudi primer deduktivnega tipa razmerja, v katerem so poslovne premise podrejene pravnim. Gre za model interdisciplinarnega argumenta iz projekta ARRS glede pravno dovoljene spremembe pogodbe pri javnem naročilu zaradi poslovnih razlogov.

Matej Mertik in Luka M. Tomažič sta avtorja prispevka Tehnologija in regulacija: od telekomunikacij do umetne inteligence. Predstavita primere tehnološkega razvoja v preteklem stoletju in utemeljujeta močen vpliv le tega na življenje ljudi. Pojav telekomunikacijskih tehnologij, kot so: telefoni, radii, sateliti in internet, je spremenil način povezovanja in izmenjave informacij. Hiter tempo tehnoloških sprememb je zakonodajalce postavil pred nove izzive. Med drugim npr. je tu umetna inteligenca, ki od regulatorjev zahteva ustrezne pristope za njeno uporabo na varen in odgovoren način. Avtorja najprej napravita pregled družbenega vpliva izbranih tehnologij in predstavita poglavitne regulativne rešitve v preteklih desetletjih. Nato s tehnološkega vidika obravnavata nakazane priložnosti in pasti tehnologije umetne inteligence.

Boštjan J. Turk je avtor prispevka Digitalna transformacija v pravni sferi, v katerem analizira vpliv nekaterih izbranih digitalnih tehnologij, ki se čedalje pogosteje uporabljajo v pravni sferi, na učinkovitost pravniškega dela (ang. time management), zadovoljstvo klientov in ne nazadnje na konkurenčno prednost odvetniških pisarn, ki uporabljajo take tehnologije. Po njegovem mnenju je digitalizacija poslovanja v polnem obsegu in pravna sfera ni nobena izjema. Čeprav procesi digitalizacije v pravni sferi – primerjalno gledano – še vedno nekoliko zaostajajo za dejavnostmi, kot so: industrija, trgovina, turizem, finance, bančništvo, pa se tudi na tem področju dogajajo hitre spremembe. Omenja številna orodja, kot so: E-discovery, ki jih pravniki uporabljajo za skladnost obdelave osebnih podatkov njihovih strank z GDPR, avtomatizacija dokumentov, E-račun, E-urejanje dokumentov (ang. e-filing), E-zaslišanja, virtualni pravni asistenti, ki pripomorejo k učinkovitejšemu poslovanju odvetniških pisarn in njihovi konkurenčni prednosti.

Luigi Varanelli je napisal prispevek Umetna inteligenca pri spletnem poslovanju in odgovornost proizvajalca za napake blaga ali storitve. Njegova teza je, da se prodaja in druge storitve počasi prenašajo iz fizičnega prostora v virtualni, spletni prostor. To odpira po njegovem mnenju številna pravna vprašanja, ki jih uvajanje umetne inteligence v spletno poslovanje še dodatno zaplete. Po opredelitvi koncepta umetne inteligence avtor obravnava tudi vprašanje odgovornosti proizvajalca za napake umetne inteligence. Umetna inteligenca namreč vedno pogosteje pospremlja oz. usmerja sklenitev pogodbe prek spleta, morebitne napake pri algoritmih pa utegnejo povzročiti škodo. Sproži vprašanje: Pri spletnem poslovanju se zato postavlja vprašanje, kdo bi bil odgovoren za tovrstne napake in pod katerimi pogoji lahko oškodovanec uveljavlja svoje pravice ponudniku blaga ali storitev?

Zoran Vaupot in Anais Vaupot sta avtorja prispevka Javna zdravstvena sistema Francije in Slovenije: analiza z vidika managementa zagotavljanja virov, ki ga je na posvetu predstavil Zoran Vaupot. Avtorja primerjata francoski in slovenski zdravstveni sistem.Ugotavljata, da sta v osnovi zdravstvena sistema Francije in Slovenije podobno zastavljena. Medtem ko se francoski sistem zdravstva v mednarodni javnosti pogosto predstavlja kot zgleden, je slovenski, vsaj v domači javnosti, deležen številnih kritik. Prav tako je v različnih mednarodnih primerjavah zadnjih let (npr. CEOWORLD magazine, OECD Health Statistics ali STATISTA) francoski sistem vedno uvrščen izrazito višje kot slovenski. V prispevku analizirata oba sistema, ju ovrednotita, oblikujeta njuno objektivno primerjavo ter opozorita na podobnosti in ključne razlike, predvsem z vidika posameznih funkcij managementa, s ciljem izboljšanja kakovosti izvajanja slovenskega sistema javnega zdravstva z upoštevanjem francoskih izkušenj.

Nana Weber je avtorica prispevka Uvajanje tehnologije v pravno prakso.  Predstavila je tehnologijo ChatGPT, ki kot inteligenten sistem olajšuje delo tudi pravniku s precej preprostimi ukazi. Avtorica v prispevku teoretično in aplikativno obravnava pomen tehnologije in umetne inteligence na področju prava in polemizira, da tehnologija lahko pomaga praktikom pri reševanju težav. Spremembe se po njenem mnenju dogajajo tako hitro in intenzivno, da so za praktike v večini pravnih zadev že absolutno preobsežne. Ni dovolj le naročilo paketa najnovejših aplikacij za uspešno delo. Meni, da bi bila učinkovitejša in ustreznejša pot uporaba tehnologije v sklepni fazi, ki bi de facto izboljšala že narejeno pravno storitev, kot na primer izdelano pravno mnenje, osnutek pogodbe ali osnutek sodnih vlog. Po njenem mnenju gre za t. i. prihodnost pravne industrije.

Matej Jugovic in Srečko Devjak v prispevku Insolventnost in druga priložnost za podjetnika obravnavata in analizirata stanje tečajev, prenehanje poslovanja in ukinjanja delovnih mest. Ugotavljata tudi, katere pravne in poslovne možnosti ima podjetnik v Sloveniji za »drugo priložnost«. Na začetku sta predstavila teoretične pravne vire na področju zgodovine podjetništva, temeljno zakonodajo s področja podjetništva in ustanavljanja podjetij. Analizirata Direktivo (EU) 2019/1023 in postopke zaradi insolventnosti. Najpomembnejša ugotovitev raziskave pa je, da je uspešno prestrukturiranje v Sloveniji odvisno od ustrezne zakonske ureditve in ekonomske politike. Po njunem mnenju morajo oblikovalci politik zagotoviti ugodno pravno in gospodarsko okolje, ki podjetja podpira, ki gredo skozi proces preventivnega prestrukturiranja za uspešen dvig gospodarske rasti in razvoja.

Maja Mekinda, Sebastijan Pungračič in Marko Novak so avtorji prispevka Pogodbeno pravo v dobi velikih tehnoloških premikov: umetna inteligenca na primeru uporabe ChatGPT pri posojilnih pogodbah, ki ga je na posvetu predstavila maja Mekinda. V prispevku predstavijo in kritično vrednotijo uporabo umetne inteligence v pogodbenem pravu z uporabo ChatGPT na primeru posojilnih pogodb. Najprej opredelijo, analizirajo in pojasnjujejo način delovanja umetne inteligence ter prikažejo ChatGPT kot uporabno orodje delovanja umetne inteligence v praksi. Uporaba umetne inteligence postaja vse pogostejša na najrazličnejših strokovnih in poslovnih področjih. Prihod ChatGPT novembra 2022 je uporabo umetne inteligence pospešil in dodobra razburkal svetovno javnost. ChatGPT pomeni nekakšno prelomnico v postindustrijskem obdobju, kaj natančno bo prinesla, pa lahko na tej točki le predvidevamo, zapišejo. Na koncu ugotavljajo, kako lahko ChatGPT kot ena izmed tehnologij umetne inteligence pomaga pri hitrejšem in učinkovitejšem obdelovanju informacij ter kako lahko zagotovimo čim večjo natančnost in celovitost ustvarjenih posojilnih pogodb.

Po diskusiji so bili sprejeti naslednji sklepi, ugotovitve in vprašanja za nadaljnje raziskovanje:

  1. V umetni inteligenci (UI) ne smemo videti samo slabe stvari in probleme, osrediniti se moramo na primere dobrih praks po svetu.
  2. Potrebno je krepiti posameznika in skupine na različnih področjih za sobivanje z UI.
  3. Vizija družbe 5.0 – ali gremo z UI k splošnemu blagostanju ljudi in povečanju kakovosti življenja? Smo na pravi poti?
  4. Potrebno bi bilo raziskati:
    4.1 Vpliv UI na kakovost in uspeh delovanja sodobnega managerja/pravnika.
    (Kdo bo uspešnejši vodja? Človek ali UI?)
    4.2 Kako s pomočjo UI zmanjševati korupcijo?
    4.3 Kako pravo in management sledita in kako »uporabljata« tehnološki napredek?

Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

Kontakt in vpis