V torek, 11. januar 2022 je na MLC Ljubljana potekala znanstvena konferenca z naslovom PRAVO IN MANAGEMENT V POGOJIH DIGITALNEGA POSLOVANJA.
Namen znanstvene konference na temo Pravo in management v pogojih digitalnega poslovanja je analiza in razprava o družbenopravnih, managerskih in osebnih dejavnikih, ki podpirajo digitalizacijo poslovanja, vodenje podjetja in zavodov s formalnopravnega in poslovnega vidika. Na posvetu so sodelovali strokovnjaki iz akademske sfere in prakse.
V današnjem času digitalizacija in digitalne tehnologije prinašajo veliko pozitivnih družbenih sprememb pa tudi izzivov – v gospodarskih združbah in javnem sektorju –, hkrati pa s seboj prinašajo tudi tveganja (za družbo in posameznika), in to kljub določeni pravni regulaciji Evrope in države Slovenije. V gospodarskem sektorju digitalizacija omogoča bolj strateško poslovanje, na finančnih trgih analize velikih podatkovnih metabaz za načrtovanje ali napovedovanje določenih procesov; na področju marketinga trženje brez digitalizacije in analize podatkov potrošnikov, njihovih želja in interesov ne bi bilo tako uspešno, kot je. Tudi v javnem sektorju je digitalizacija prinesla veliko pozitivnih družbenih sprememb: v zdravstvu, šolstvu, javni upravi, npr. uporaba umetne inteligence pri diagnosticiranju, robotiki; učenje in poučevanje na daljavo, urejanje državljanskih dolžnosti in pravic na daljavo itn.
»Pri pravni regulaciji digitalnih tehnologij je kot pri uporabi soli v jedeh: ne sme je biti premalo, hkrati pa tudi ne preveč. Pretirana regulacija lahko zaduši inovacijo, premalo regulacije pa podjetjem pusti preveč proste roke pri razvoju včasih tudi škodljive tehnologije,« je zapisala dr. Maja Brkan, izredna profesorica za pravo EU Pravna fakulteta, Univerza v Maastrichtu.
V prvem delu posveta je Marko Novak analiziral odnos in relacije med pravom in umetno inteligenco. Pravne meje digitalnega marketinga je skozi evropsko in slovensko regulativo raziskoval Boštjan Turk. Lidija Robnik se je posvetila računovodskim prevaram pri poslovnih odločitvah v računovodskih izkazih v digitalni dobi. Julija Lapuh Bele je opozorila na temne strani digitalizacije ter na vedno novejše in izpopolnjene oblike internetnih napadov. Kako in zakaj je digitalizacija visokošolskega prostora pomembna, sta raziskovali Tatjana Devjak in Natja Lavrič. Davčno utajo kot prekršek in kaznivo dejanje sta v svojem prispevku analizirala Marjanca Scheicher in Aleksij Mužina.
V drugem delu posveta je Luigi Varanelli kvalificiral in klasificiral posamezne tipe pogodb v ustreznih pravnih kategorijah. Nana Weber se v svojem prispevku osredinja na digitalizacijo kadrovskih procesov. Da je vodenje zahtevno, vodenje na daljavo pa še zahtevnejše in katere kompetence managerjev so za to potrebne, je opisovala in utemeljevala Danijela Brečko. O pomenu učenja in poučevanja na daljavo v osnovnošolskem in srednješolskem prostoru sta raziskovali Lidija Kodrin in Ivana Marinović Matović. S patentno zaščito medicinskega pripomočka, nameščenega na telo, sta z vidika digitalizacije skozi pravo analizirala Edita Boltežar Smuk in Marko Novak.
Vsi prispevki so dosegljivi v znanstveni monografiji PRAVO IN MANAGEMENT V POGOJIH DIGITALNEGA POSLOVANJA, izdani na Fakulteti MLC Ljubljana in dosegljivi na povezavi: https://www.mlcljubljana.com/zalozba/
Avtorji na dopoldanskem delu sekcije
Diskusija z avtorji popoldanske sekcije
