V zadnjih letih se je na področju javnega naročanja in koncesij izvedlo kar nekaj sprememb, na katere želimo na prihajajoči konferenci opozoriti tako naročnike kot tudi ponudnike, večina od njih pa je in bo predvidoma uveljavljena v letos ali naslednje leto.
Vsled tega, da je izboljšanje stanja na področju javnega naročanja ključno za učinkovito delovanje države, bo Sašo Matas, generalni direktor Direktorata za javno naročanje na Ministrstvu za javno upravo, uvodoma predstavil izhodišča za spremembo Zakona o javnem naročanju.
V osrednjem delu konference bo prispevek o upravnem sporu kot pravnem sredstvu v postopkih javnih naročil podal sodnik Upravnega sodišča Jure Likar, ki bo predstavil prve izkušnje tega sodišča pri sojenju zoper odločitve Državne revizijske komisije.
Pogosto se srečamo z vprašanjem, kako omejiti sodelovanje pri javnih naročilih tistim ponudnikom, ki so dejansko usposobljeni za izvedbo javnega naročila tako, da bo izbrani ponudnik javno naročilo sposoben nemoteno izpolniti. Doc. dr. Srečko Devjak nam bo kot strokovnjak s področja financ in upravljanja s tveganji predstavil predlog, kako nadgraditi obstoječi način ocenjevanja finančne moči ponudnikov tako, da bodo izbrani ponudniki lahko nemoteno izpolnili javno naročilo tudi, če se v poslovnem okolju pojavi gospodarska kriza, ki praviloma ogroža obstoj podjetij in s tem tudi izbranih ponudnikov.
Dopustnim in nedopustnim spremembam pogodb o javnih naročilih/koncesijskih pogodb bo namenjeno predavanje izr. prof. dr. Aleksija Mužine, ki bo v tej zvezi predstavil obsežno prakso Sodišča EU na študiju konkretnih primerov iz prakse.
Zadnji del konference pa bo namenjen temama, ki jih v našem prostoru v okviru znanstvenih konferenc, praktično še ni bilo.
Najprej je to predavanje izr. prof. dr. Andreje Primec, glede določitve osebe, ki je odgovorna za javna naročila v primeru prekrškov. Obstaja namreč napačno prepričanje, da lahko zakoniti zastopnik naročnika (direktor zavoda, župan, …) enostavno določi osebo, ki namesto njega nosi kaznovalno odgovornost, po drugi strani pa je poenostavljeno stališče v praksi, da takšne odgovornosti na uslužbence ni dopustno učinkovito prenesti.
Ekonomsko največje breme javnega naročanja lahko v okviru nadzora javnih naročil s strani organov države (UNP, SVRK) in Evropske unije, predstavljajo finančni popravki (zlasti EU sredstev). Žiga Rejc, odvetnik, ki se s to specifično temo ukvarja v praksi, bo zaključil enodnevno konferenco s predavanjem na temo zahtevkov, ki jih država vzpostavlja zoper upravičence do nepovratnih sredstev zaradi domnevnih kršitev (pravil javnega naročanja) pri sofinanciranih projektih in dejavnostih.
Programski vodja dogodka je izr. prof. dr. Aleksij Mužina.