Novi gradbeni zakon

Novembra je Državni zbor RS sprejel tako imenovani »Gradbeni trojček« – novi Zakon o urejanju prostora, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti in pa Gradbeni zakon.

Prav slednji, ki se bo začel uporabljati 1. Junija 2018 je – razumljivo – med uporabniki požel največ zanimanja. Zakon sicer ne prinaša posebej revolucionarnih novosti na področju graditve objektov, a ne glede na to uvaja nekatere dobrodošle spremembe, predvsem za investitorje, pa tudi za druge udeležence graditve objektov.

Pomembna novost zakona je, da bo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja odslej manj »zbirokratiziran«. Upravni organi, pristojni za gradbene zadeve, bodo namreč več pozornosti posvečali vsebinskim rešitvam projekta, manj pa formalnim pogojem. Zakon uvaja kategorijo tako imenovanih »bistvenih zahtev«, ki jih mora vsebovati dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Te bistvene zahteve se denimo nanašajo na protipotresno gradnjo, na mehansko stabilnost objekta, na njegovo protipožarno varnost, na higiensko zaščito, na preprečevanje vlage, na toplotno ugodje, na energetsko učinkovitost stavb, ipd.

Pomembna novost je, da po novem ne bo več potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov (potrebna bo le še prijava začetka postopka odstranitve). Opušča pa se tudi obveznost pridobivanja gradbenega dovoljenja za začasne objekte, ter za nekatere oblike vzdrževalnih del.

Pomembna novost z vidika investitorja je obvezno podajanje informacij glede gradnje s strani upravnih organov, pristojnih za gradbene zadeve. Gre za novost, katere pravna podlaga je pravzaprav obstajala že v zakonu o upravnem postopku (ZUP) in v skladu s katero mora upravni organ delovati v skladu z načelom varovanja interesov strank v upravnem postopku. Izpeljanka tega načela je tudi obvezno podajanje informacij glede gradnje, ter svetovanje in pomoč strankam pri gradnji objektov. Slabost tega načela je, da so take informacije za upravni organ nezavezujoče, kar zadevi nekoliko jemlje kredibilnost.

Novost zakona je tudi opcijska možnost, da investitor v zvezi z gradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta pridobi tako imenovano predodločbo. Gre za pravni inštrument, ki je že nekaj časa uveljavljen v razvitih evropskih državah in v skladu s katerim lahko investitor na lastno zahtevo še pred vložitvijo zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi odločitev pristojnega upravnega organa glede lokacije, od česar je bodisi odvisna odločitev o nakupu zemljišča (denimo ustreznost gradbene parcele, dejanska zazidljivost zemljišča), bodisi pogojuje nadaljnji postopek izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (denimo zaradi dvomov glede razlage prostorskih aktov, dopustnih odstopanj od prostorskega akta, ipd.).

Pravna narava predodločbe je upravnopravnega značaja, kar je nedvomno dobrodošlo. To namreč pomeni, da gre za (pravno veljavno) odločitev o pravici, na katero se lahko stranka zanese. Presoja glede enakega vprašanja se namreč kasneje v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ne ponovi več.

Dobra novost z vidika zmanjšanja birokracije je tudi tako imenovana integracija postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Doslej sta se morala namreč ta dva dokumenta pridobivati ločeno, kar je za investitorja pomenilo več izgube časa in energije, ter seveda tudi višje stroške. Odslej se bo torej vodil enovit postopek izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, s čemer se bodo stranke in upravni organi razbremenili podvajanja dokumentacije, zahtev in procesnih dejanj (obravnave, obveščanja, uporaba pravnih sredstev, ipd.).

Zakon uvaja tudi legalizacijo tako imenovanih neproblematčnih gradenj in pa gradenj daljšega obstoja. Med te sicer ne štejejo tiste, pri katerih je šlo le za manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja – pri teh legalizacija niti ne bo potrebna, ampak bo moral lastnik pri upravnem organu vložiti le zahtevo za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Legalizirali pa se bodo lahko neskladni objekti zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja, nelegalni objekti ali objekti, pri katerih gre za neskladno uporabo in sicer v prehodnem obdobju petih let od uveljavitve zakona.

Prav tako se bodo lahko legalizirali objekti daljšega obstoja (tu gre za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1.1.1998), pod dodatnim pogojem, da od tedaj obstajajo v enakem obsegu in enake namembnosti. Za te objekte se bo izdalo dovoljenje za objekt daljšega obstoja.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Konstrukcija

Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:

Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp.

Kontakt in vpis